Pobeg iz Mariupola: Igor in psička Žuža v petih dneh prehodila 200 kilometrov

Zgodbo Igorja in Žuže je na Facebooku delila Ljudmila Švajka, prostovoljka v Ukrajini, ki pomaga reševati živali. 

Mariupol sta zapustila na lastno odgovornost, saj nista imela pojma, kakšne so razmere v preostali regiji in ali bodo njune noge oziroma tačke sploh zmogle premagati takšno razdaljo. "Večkrat sta se že poslovila od lastnega življenja, saj sta njuno potovanje spremljala obstreljevanje in slabo vreme. Moški je moral psičko tudi nositi v naročju, ko je bila ta preveč utrujena," je opisala.

Za dobrih 200 kilometrov do Zaporožja sta potrebovala pet dni. Imela sta srečo, da sta na poti našla različne vire vode. Ko sta z Žužo končno prispela do prve ukrajinske kontrolne točke, se je Igor za trenutek odpočil in olajšano zavzdihnil. "Zdaj se počutim kot doma," je dejal presrečen. 

Po dolgi poti je bil povsem izčrpan in zagorel od sonca. Halina Odnoroh, druga prostovoljka, je opisala njegove roke: bile so črne od prahu, umazanije in mraza ter polne majhnih opeklin. 

Takoj ko je Žuža prišla na varno v Zaporožje, so jo morali prostovoljci odnesti, saj od izčrpanosti ni mogla več hoditi. Njeno zdravstveno stanje je stabilno – nahranili so jo, jo rešili zajedavcev in pozdravili njene razbolele tačke. "Blazinice na njenih tačkah so tako obrabljene, da me kar boli, ko jih pogledam, njen lastnik pa še vedno ne more verjeti, da sta to naredila. Da jima je uspelo. Da je zaupal svoji intuiciji. Da sta preživela in da sta na varnem. Da so tukaj ljudje, ki so ju sprejeli kot svoja sorodnika," je še povedala Ljudmila. 

Igor in njegova najboljša prijateljica Žuža sta po njenih besedah zdaj odšla k sorodnikom, ki ju nestrpno pričakujejo in prav tako ne morejo verjeti, da sta preživela ta pekel. "Živa sta. In samo to je pomembno. Heroja," je zaključila svoj zapis.

Njuna zgodba pa ni edina, ki je občudovanja vredna. Pred kratkim smo poročali o 31-letnem Dmitriju Jurinu, ki je po bombardiranju gledališča v Mariupolu, ko je pod ruševinami umrlo na stotine ljudi, pomagal žrtvam. Pretresen zaradi prizorov, ki jim je bil priča, se je odločil pobegniti. Še več, odločil se je, da bo na varno kar odplaval. Za štiri kilometre dolgo pot je potreboval dve uri in pol, v ledeno mrzli vodi pa se je skrival za bojami oz. plastenkami, ki jih je vzel s seboj in so mu služile tudi za počitek. 

Mariupol, strateško pristaniško mesto, je vse od začetka vojne pred več kot devetimi tedni tarča silovitega ruskega bombardiranja. Združeni narodi poskušajo ob pomoči Rdečega križa evakuirati civiliste iz jeklarne in drugih ruševin. Prvi stoterici je včeraj že uspelo zapustili mesto in oditi proti Zaporožju. Po podatkih ukrajinskih uradnikov je v jeklarni Azovstal zavetje poiskalo okoli tisoč civilistov, ti pa ne razkrivajo, koliko borcev je še ostalo v edinem delu Mariupola, ki ga ruske sile še niso zasedle. Medtem pa Rusi ocenjujejo, da se v jeklarni skriva približno 2000 ukrajinskih vojakov.