Devetega marca je Mikhailo Iatsentiuk zapustil kletne prostore, kjer so si stanovalci ustvarili zaklonišče pred ruskimi napadi, ker ga je vnukinja prosila za čaj. A v istem trenutku je na stanovanjski blok z letala padla bomba, Mihkailo je zaradi sunka izgubil zavest. Ko je čez približno pol ure znova odprl oči, je pred seboj zagledal kup ruševin, v stolpnici je zijala velika luknja, zaklonišče, kjer so se skrivali njegova družina in sosedje, pa so zajeli plameni. V enem samem napadu je izgubil sedem sorodnikov: ženo, teto, hčerko, svaka in tri vnuke.
Kijev je sporočil, da je v zaradi bombe umrlo 54 ljudi, kar je približno polovica stanovalcev iznakaženega bloka, pri tem so umrle celotne družine, vključno z Mihajlovo. A njihove usode so bile do nedavnega prevzema mesta s strani Ukrajincev neznane. Šest mesecev po napadu so kijevske sile na obrobju mesta odkrile približno 400 grobov, ki so pričela razkrivati dogajanje na vzhodu Ukrajine. Ob pomoči fotografij in pričevanj preživelih je CNN uspel ugotoviti, kaj se je v času ruskega prevzema mesta dogajalo s tamkajšnjimi prebivalci.
'Klical sem jih in nihče mi ni odgovoril'
Mihkailu sta od družine in doma ostala le stranska ostanka stavbe z velikim kupom ruševin na sredini. Kljub temu so se obstreljevanja nadaljevala, na blok so nato streljali še s tanki. Kljub temu da je bil blok že skoraj podrt, je Mikhailo vztrajal in začel člane družine klicati po imenih. "Klical sem jih in nihče mi ni odgovoril," se je spominjal. "Nato sem šel v stavbo, se sprehodil do prvega nadstropja, se usedel na tla in začel kričati ter jokati," je še opisoval.
Pod ruševinami je umrla tudi družina Stolpakov. Svoje prijateljice Lene Stolpakov se je spominjala njena sošolka Anastasiia Vodorez, ki se je pred leti preselila na Češko. "Bili so zelo vesela in povezana družina," je povedala in dodala, da je Leno ob začetku vojne večkrat pozvala, naj rodno mesto zapusti. A ker njen oče domačega naslova ni želel pustiti za sabo, se je tudi Lena odločila ostati na Peršotravnevski ulici 2. "Dokler ne bomo našli trupla, za nas ostaja živa," je marca Anastasiia.
Konec mneseca so nato Rusi začeli s sanacijo podrtih stavb, tudi bloka na Peršotravnevski. "Takrat je bilo jasno, da so pod betonom umrle cele družine," je povedala stanovalka Tetiana Privalikhina, ki je Izjum zapustila le pet dni pred napadom. Njena sestra se je odločila ostati. V napadu sta izgubili svojo mater. "Ob sanaciji ljudje niso bili več v enem kosu. Moja mati ni bila več v enem kosu," je pripovedovala. Sestra, ki je bila prisotna ob identifikaciji trupel, je povedala, da jih je bila večina brez obraza ali okončin.
Sanacija je trajala več mesecev. Maja so nato pod betonom našli tudi Leno z njenim možem in dvema hčerama. Skrivali so se v kleti, poleg njih sta bila še Lenina mati in oče, mlajša sestra in babica. Svoje svojce je preživela le druga babica, ki je stanovala na drugi strani mesta. Po tem, ko so identificirali trupla in poiskali umrle, so se Rusi odločili za množične pokope od obrobju mesta. Številne družine so ob tem potožile, da svojcev med rusko okupacijo niso smeli ponovno pokopati, niti obiskovati grobov.
Ruševin ni več, ostajajo okostja in cvetlice
Po tem, ko so mesto znova prevzeli Ukrajinci, so prebivalci grobove svojih ljubljenih lahko označili z lesenimi križi, nanje polagajo cvetlice. Grobovi družine Stolpakov so eni redkih, na katerih so zapisana tudi imena in datumi rojstva oziroma smrti pokojnih. Grob Tetianine matere je označen s število 283. Nekaterih trupel ne bodo uspeli identificirati.
Mikhailo Iatsentiuk je aprila po pokopu svojcev mesto zapustil in se priključil humanitarni misiji. Čeprav mesto nadzorujejo Ukrajinci, ponekod še vedno primanjkuje elektrike in drugih osnovnih potrebščin. Svoj prejšnji dom je nazadnje obiskal 30. septembra, ko so ruševine na Peršotravnevski ulici 2 očistili. Tam so ostala le še nepokopana okostja in cvetlice. "Dom sem od aprila obiskal večkrat. Tokrat sem samo stal, gledal in molil," je zaključil.
