"V prihodnjih tednih bomo videli, kaj se bo zgodilo, saj se stvari hitro premikajo," je po pogovoru z britanskim kolegom Tobiasom Ellwoodom in obrabnim ministrom Velike Britanije Benom Wallaceom dejal predsednik odbora za obrambo francoskega parlamenta Thomas Gassilloud.
Po poročanju britanskih medijev naj bi Gassilloud kot pogoj dobave bojnih letal Ukrajini navedel, da ta ne sme ogroziti varnosti Francije ali Evrope oziroma zaostriti ruske agresije proti Ukrajini. "Danci in vzhodnoevropske države razmišljajo o tem," je še dodal.
Namero dobave bojnih letal Ukrajini naj bi sicer izrazila tudi Nizozemska, navaja londonski časnik Evening Standard.
Nemčija, ZDA, Velika Britanija in nekatere druge države so medtem Ukrajini ta teden obljubile dobavo bojnih tankov. Kmalu zatem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zahodne zaveznice zaprosil tudi za rakete dolgega dosega in bojna letala.
Nemški kancler Olaf Scholz je v sredo v govoru v bundestagu izključil možnost, da bi Nemčija Kijevu dobavila bojna letala ali v Ukrajino napotila kopensko vojsko. Kot je dejal, se Nemčija pri vojaški podpori Ukrajini ravna po načelu storiti, kar je treba, hkrati pa se izogniti stopnjevanju konflikta med Natom in Rusijo.
Blizu nuklearke v Zaporožju po navedbah IAEA močne eksplozije, Rusija jih zanika
Spopadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v četrtek sporočila, da so blizu jedrske elektrarne v ukrajinskem Zaporožju, ki je pod nadzorom Rusije, odjeknile močne eksplozije.
Generalni direktor agencije Rafael Grossi je ob tem vnovič pozval k vzpostavitvi varnega območja okoli nuklearke. V Moskvi so trditve IAEA označili za neutemeljene. "Včeraj okoli 10. ure po lokalnem času je bilo slišati osem močnih detonacij, zaradi katerih so vibrirala okna pisarn v elektrarni, danes pa jih je bilo slišati še več," je poudaril Grossi, ki je minuli teden obiskal Ukrajino.
Prvi mož IAEA je vnovič pozval k vzpostavitvi varnega območja okoli nuklearke, saj po njegovih besedah stalna ekipa IAEA v jedrski elektrarni nenehno poroča o eksplozijah v njeni bližini. "Že več mesecev pozivam k vzpostavitvi območja jedrske varnosti in zaščite v jedrski elektrarni Zaporožje. Hvaležen sem za močno podporo, ki sem jo prejel od številnih svetovnih voditeljev (...), vendar je potrebno še več. Ne smemo se ustaviti," je Grossi ta teden povedal v Evropskem parlamentu.
V Moskvi so trditve generalnega direktorja IAEA zavrnili kot neutemeljene. "V tem času je potekal artilerijski spopad, vendar je bil daleč stran. Na ozemlju jedrske elektrarne ali v njeni bližini ni bilo nobenih eksplozij," je izpostavil vodja ruskega jedrskega operaterja Rosenergoatom Renat Karčaa in poročilo IAEA označil za provokacijo. "Preden se takšne informacije objavijo, bi jih bilo treba preveriti in potrditi," je dodal, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Grossi se je minuli teden mudil v Ukrajini z namenom vzpostavitve začetka misije in stalne navzočnosti strokovnjakov IAEA v vseh jedrskih objektih, vključno s Černobilom, kar mu je po navedbah na spletni strani agencije tudi uspelo. Jedrska elektrarna v Zaporožju, največja v Evropi, je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa vzbuja strah pred jedrsko nesrečo. IAEA si prizadeva, da bi na območju jedrske elektrarne vzpostavili varno območje in s tem zmanjšali tveganje za jedrsko nesrečo. Ruske sile medtem v zadnjih mesecih redno obstreljujejo ukrajinsko energetsko infrastrukturo po vsej državi.
Srbski zunanji minister namignil na možnost uvedbe sankcij proti Rusiji
Srbski zunanji minister Ivica Dačić pa je v sredo prvič namignil, da bi lahko Beograd glede konflikta v Ukrajini spremenil svojo držo in uvedel sankcije proti Rusiji, kar je ena od ključnih zahtev Bruslja za napredovanje pogajanj za članstvo v Evropski uniji. "Obsojamo kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in tako smo glasovali v mednarodnih organih. Ali bomo uvedli sankcije proti Rusiji, je druga stvar. Ne gre za vprašanje časa ali rokov, to je vprašanje, ki se tiče naših političnih in gospodarskih interesov," je dejal v intervjuju za Euractiv.
Izpostavil je, da se Srbija od ruske aneksije Krima leta 2014 do zdaj ni pridružila sankcijam Zahoda, saj ocenjuje, da to ni v njenem interesu. "Če se nekaj spremeni na škodo Srbije, potem bomo našo odločitev prilagodili temu, ker bomo v vsakem trenutku ocenjevali, kaj je najboljša odločitev za naše gospodarstvo, naš ugled in srbske državljane," je poudaril.
Članstvo v EU je srbski zunanji minister označil za prednostno nalogo Srbije, a je bil kritičen do unije zaradi odlašanja s širitvijo. "Pogosto slišimo, da bi Balkan lahko ustvaril nove probleme, če bi bil v EU, a je to bolj izgovor, ker je EU zaznala zmanjšanje apetita za širitvijo. To je vprašanje, ki evropskih politikom ne prinaša glasov, zato ga potiskajo ob rob," je ocenil.
Še en znak, da se retorika Srbije o njenem tradicionalnem zavezniku spreminja, pa so po pisanju portala besede srbske premierke Ane Brnabić, ki je na odprtju Euractiva Srbija v Beogradu govorila o ruski agresiji na Ukrajino. Premierka, ki takšne formulacije doslej ni uporabljala, je obenem pohvalila EU kot največjega vlagatelja in donatorja v Srbiji.
Srbija je za članstvo v EU formalno zaprosila leta 2009. Kandidatka za članstvu je od leta 2012, a so pristopna pogajanja zastala, po začetku vojne v Ukrajini pa so se odnosi še ohladili. Srbija je namreč obsodila rusko agresijo na Ukrajino, a ne želi uvesti sankcij proti Rusiji. Bruselj je Beograd med drugim tudi v širitvenem poročilu pozval, naj uskladi svojo zunanjo politiko z EU, kar pomeni tudi pridružitev sankcijam Zahoda proti Rusiji.
'Madžarska ne bo podprla sankcij EU proti ruskemu jedrskemu sektorju'
Madžarska ne bo podprla sankcij Evropske unije proti Rusiji, ki bi bile usmerjene proti ruskemu jedrskemu sektorju, je v pogovoru za madžarski radio Kossuth dejal madžarski premier Viktor Orban. Pri tem je poudaril, da vlada v Budimpešti ne bo podprla nobenih sankcij, ki bi dodatno povečale inflacijo v državi.
EU načrtuje nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki bi vključevale tudi jedrski sektor, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Orban. "Za moj uspeh za pogajalsko mizo je zelo pomembno, da je jasno, da s sankcijami nima težav predsednik madžarske vlade, ampak celoten narod, ki je proti njim enoten," je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP dejal Orban.
Madžarska ne bo podprla nobenih sankcij, ki bi povečale inflacijo, je dodal. Decembra je inflacija na Madžarskem znašala 24,5 odstotka, kar je največ v celotni Evropski uniji. Vendar naj bi se po Orbanovih besedah februarja ali marca začela zmanjševati in bi se do konca leta lahko vrnila na enomestno številko.
Vlada v Budimpešti sprejema ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da se Madžarska ne bo vključila v vojno, je še dejal Orban. Če tega ne bi storila, bi nasprotovala volji ljudi, je zatrdil in dodal: "Že od začetka smo trdili, da to ni naša vojna."
Pri napovedi, da bo Madžarska z vetom blokirala sprejem novega svežnja sankcij EU proti Rusiji, se je Orban skliceval na rezultate nedavnega javnega posvetovanja, v katerem je 97 odstotkov vprašanih glasovalo proti njihovi uvedbi. V posvetovanju je glasovalo 1,4 milijona od skupno okoli osem milijonov volilnih upravičencev.
Sedemindvajseterico k uvedbi sankcij proti ruskemu jedrskemu sektorju, zlasti proti ruski državni jedrski agenciji Rosatom, poziva Kijev. Budimpešta sicer v sodelovanju z Rosatomom, ki je bil doslej izvzet iz sankcij, načrtuje gradnjo dveh novih blokov v jedrski elektrarni Paks.
Madžarska vlada je konec lanskega avgusta napovedala, da bodo v sodelovanju z ruskim jedrskim operaterjem Rosatom v nuklearki Paks začeli graditi dva nova reaktorja, ki bi lahko bila pripravljena na obratovanje do leta 2030. Jedrska elektrarna Paks zagotavlja 40 odstotkov madžarske oskrbe z električno energijo. Z dodatnima dvema reaktorjema pa naj bi se zmogljivost jedrske elektrarne, ki jo trenutno sestavljajo štirje reaktorji sovjetske izdelave, zgrajeni v 80. letih prejšnjega stoletja, več kot podvojila. Celotna naložba naj bi stala približno 12 milijard evrov, od tega naj bi 80 odstotkov pokrilo rusko posojilo, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
