Po nafti na črni seznam še zlato: 'Udarec v srce Putinovemu vojaškemu stroju'

Skupina G7 bo skupaj prepovedala uvoz ruskega zlata, ruskega izvoznega artikla, ki tej državi prinaša več deset milijard dolarjev, je sporočil ameriški predsednik Joe Biden. Po besedah britanskega premierja Borisa Johnsona bo skupni ukrep "neposredno prizadel ruske oligarhe in udaril po srcu vojaškega stroja predsednika Vladimirja Putina".

Ukrep je sicer najprej predlagala Velika Britanija, kasneje pa so se ji pridružile tudi Kanada, Japonska in ZDA. Ostale države skupine se bodo ukrepu uradno pridružile v torek, ko bo na sporedu tudi uradna predstavitev novega paketa sankcij proti Rusiji.

Glede na osrednjo vlogo Velike Britanije v mednarodni trgovini z zlatom in vzporedne ukrepe ZDA, Japonske in Kanade, bo imel ta ukrep po oceni Londona "globalni doseg, saj bo to blago izključil iz uradnih mednarodnih trgov".

Zlato je za Rusijo pomemben izvozni artikel in pribežališče v času gospodarskih pretresov. Od nastopa zahodnih sankcij proti Rusiji je veliko število najbogatejših Rusov pohitelo s pretvorbo svojega premoženja v zlato, da bi se tako izognili posledicam finančnih omejitev.

Po podatkih Bele hiše je rusko zlato leta 2020 predstavljalo približno pet odstotkov vsega izvoza zlata, medtem ko je 90 odstotkov tega izvoza pristalo v državah skupine G7, zlasti v Veliki Britaniji, še navaja tiskovna agencija AFP.

Scholz: Putin ni pričakoval take enotnosti

Nemški kancler Olaf Scholz je na vrhu G7 izrazil optimizem, da bodo države skupine našle skupne odgovore na energetsko krizo, ki je posledica vojne v Ukrajini in s tem povezanih gospodarskih sankcij proti Rusiji. Ruski predsednik Putin po oceni nemškega kanclerja ni pričakoval takšne enotnosti držav G7, EU in Nata.

"Združuje nas naš pogled na svet, naša vera v demokracijo in pravno državo," je danes po prvih sestankih v okviru vrha dejal Scholz. Pri tem je poudaril, da so države G7 "dobra skupnost za oblikovanje skupnih odgovorov na izzive našega časa".

Po kanclerjevi oceni je bilo pomembno odločno in enotno ukrepanje že na samem začetku ruske agresije. "Z gotovostjo lahko rečemo, da Putin tega ni pričakoval in da ga zaradi tega še vedno boli glava," je dejal in izpostavil, da je današnji raketni napad na Kijev še en pokazatelj tega, kako brutalna je Putinova vojna.

"To dokazuje, da je prav, da stopimo skupaj in podpremo Ukrajince pri obrambi njihove države, demokracije in pravice do samoodločbe," je bil odločen Scholz.

Nemški kancler je povedal tudi, da je imel zjutraj zelo uspešne dvostranske pogovore s predsednikom ZDA Joejem Bidnom, s katerim sta se strinjala, kako je treba v zvezi s stanjem v Ukrajini ukrepati. "Nemčija in ZDA bosta vedno delovali skupaj, ko bo šlo za vprašanja varnosti Ukrajine," je dejal Scholz in podčrtal, da je bilo tako že od začetka in da bo tako tudi v prihodnje.

Aretacije zaradi izgredov

Nemška policija je sicer prijela štiri protestnike, ki so v soboto v bavarski prestolnici München protestirali proti vrhu G7, in jih danes ovadila zaradi povzročitve telesnih poškodb. Do aretacij je prišlo v spopadih med demonstranti in policijo, danes pa naj bi se prijeti zglasili na sodišču, ki bo odločilo, ali bodo ostali v priporu. Policija je sporočila, da v zvezi z uporabo sile proti uniformiranim policistom skupno preiskuje šest oseb.

Po podatkih policije je bilo na shodu 4000 ljudi, medtem ko so organizatorji protesta objavili številko 6000. Policija je sicer na prizorišče napotila okoli 3000 pripadnikov, potem ko so organizatorji dejali, da pričakujejo vsaj 20.000 udeležencev.

Organizatorji ločenega protesta v bližini dvorca Elmau v Bavarskih Alpah pa so se pritožili zaradi dodeljenega prizorišča, češ da se to nahaja predaleč stran od kraja srečanja G7. Franz Haslbeck iz zavezništva Stop G7 Elmau je dejal, da se od tam ne more slišati njihovih pozivov in vzklikov, saj dodeljeno protestno prizorišče leži 500 metrov zračne razdalje stran od kraja srečanja skupine G7, kar pa naj ne bi bilo v skladu s sodno odločbo, še navaja dpa.