Rusija pogleduje tudi proti Transnistriji znotraj moldavskih meja

"Od začetka druge faze posebne vojaške operacije je ena izmed nalog ruske vojske vzpostaviti popoln nadzor nad Donbasom in južno Ukrajino," je v petek po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal generalmajor Minekajev. "To nam bo omogočilo vzpostavitev kopenskega koridorja do Krima in pridobitev nadzora nad ključnimi ukrajinskimi vojaškimi objekti, pristanišči v Črnem morju, prek katerih potekajo dostave kmetijskih in metalurških proizvodov," je dodal.  

Te besede bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP lahko nakazovale, da namerava Rusija zavzeti tudi Odeso, veliko pristanišče in tretje največje mesto v državi. 

Obenem pa je Minekajev omenil, da bi nadzor nad jugom Ukrajine omogočil tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju v Moldaviji, ki od leta 1992 nadzorujejo to območje ob meji z Ukrajino.

"Nadzor nad jugom Ukrajine, to je tudi prehod do Pridnestrja, kjer prav tako opažamo primere zatiranja rusko govorečega prebivalstva," je glede Transistrije dejal general. Kot poroča BBC, sicer še ni jasno, ali generalove besede predstavljajo tudi uradno stališče Moskve, je pa Moldavija na zagovor že poklicala ruskega veleposlanika. Moldavija je nekdanja članica Sovjetske zveze, kjer je uradni jezik romunščina, trenutno pa jo vodi prozahodna vlada.

Kremelj svojo ofenzivo v Ukrajini, ki jo je začel 24. februarja, sicer predstavlja prav kot operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva. Zatrjuje sicer, da ne namerava zasesti sosednje države in zagotavlja, da je cilj operacije "osvoboditev" Donbasa skupaj z ruskimi separatističnimi zavezniki v tej regiji na vzhodu Ukrajine. Območje Donbasa sicer sestavljata regiji Lugansk in Doneck, del katerih so ti separatisti leta 2014 razglasili za neodvisni republiki.

Putin o nedoslednosti Ukrajine v mirovnih pogajanjih

Med Rusijo in Ukrajino je tekom dneva potekalo več dolgih pogovorov, so sporočili iz Moskve. Ti naj bi tekli v smeri premirja med državama, a glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski ni želel navesti podrobnosti. A ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem dejal, da so pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini zastala, za kar je obtožil ukrajinsko stran.

Da je pod vtisom, da ukrajinske oblasti nočejo nadaljevati s pogovori, je dejal ter po srečanju s kazahstanskim zunanjim ministrom v Moskvi povedal, da Rusija že okoli pet dni ni prejela odgovora glede njihovega zadnjega predloga. V začetku tedna je namreč Kremelj sporočil, da je Rusija predložila nov pisni predlog za mir, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da zanj ni niti videl niti slišal.

Po pogovorih se je oglasil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je Ukrajino obtožil "nedoslednosti" v mirovnih pogajanjih. Predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu je medtem dejal, da se bo z ukrajinskim predsednikom neposredno pogovarjal le, če bodo pogajanja o premirju prinesla tudi konkretne rezultate. Putin je še dodal, da Kijev ni pripravljen iskati obojestransko sprejemljivih rešitev.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Zhelezniak je pa je komentiral situacijo v Mariupolu. Da njegov 'padec' ni vprašanje časa, temveč vprašanje sredstev, poroča Sky News. Kot je dejal, ruske sile še naprej onemogočajo evakuacijo več tisoč ljudi iz tega južnega pristaniškega mesta. "Ljudje v Mariupolu so brez hrane, elektrike, vode in brez oskrbe z medicinskimi pripomočki, Rusija pa še vedno blokira več kot 50.000 ljudi znotraj Mariupola," je dejal.

Zahodne države je zato pozval k uvedbi novih sankcij zoper Kremelj ter poudaril, da je med napadi življenje izgubilo že več kot 20.000 civilistov.

Vodja Združenih narodov se bo v Moskvi srečal s Putinom

Da bi Moskva v vzhodni Ukrajini in obalnih regijah države verjetno povečala svoje vojaške napade, meni visoki uradnik EU ter dodali, da bi bili lahko prihodnji tedni odločilni za potek vojne. "To ni pravljica s srečnim koncem. Verjetno bomo priča zelo občutnemu povečanju intenzivnosti ruskih vojaških napadov na vzhodu, prav tako pa bomo verjetno videli tudi okrepitev ruskih vojaških napadov na obalnem področju," je dejal uradnik EU. Na jugu in vzhodu države sicer trenutno poteka druga faza ruske ofenzive v Ukrajini, a za zdaj ni opaziti množičnih premikov ruskih čet.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres bo v torek obiskal rusko prestolnico, kjer se bo srečal z ruskim predsednikom. To bo prič od začetka invazije, da se bo Guterres s Putinom srečal iz oči v oči. Upa, da se bosta lahko pogovarjala o vzpostavitvi premirja. Srečal se bo sicer tudi z ruskim zunanjim ministrom.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce pa je sporočil, da je število beguncev, ki so od začetka vojne zapustili Ukrajino, zdaj presegli 5,1 milijona. To je 48.387 oseb več, kot so jih navedli v četrtek. Med njimi naj bi bilo vsaj 90 odstotkov žensk in otrok. Večina se jih je medtem zatekla v sosednjo Poljsko, drugi pa so odšli še v Romunijo, Madžarsko, Moldavijo in Slovaško.

V Černobil prihaja misija IAEA

Vodja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi bo medtem v prihodnjih dneh obiskal jedrsko elektrarno Černobil na severu Ukrajine. Tam bo vodil misijo, s katero si bodo prizadevali izboljšati preprečevanje nevarnosti jedrske nesreče med konfliktom v državi, je sporočila agencija.

Ekipa osebja za jedrsko varnost, varovanje in zaščitne ukrepe bo od 26. aprila v Černobilu, da bi dostavila ključno opremo ter opravila radiološke in druge ocene na lokaciji, ki so jo ruske sile zasedale pet tednov, preden so se 31. marca umaknile. "Prisotnost IAEA v Černobilu bo izjemnega pomena za naše dejavnosti v podporo Ukrajini, saj želi obnoviti regulativni nadzor nad elektrarno in zagotoviti njeno varno in varno delovanje," je dejal Grossi ter dodal je, da bo v prihodnjih tednih sledilo več misij IAEA v Černobilu in drugih jedrskih objektih v Ukrajini.

Pentagon: Rusija v Donbas pripeljala okrepitve

CNN medtem poroča, da Rusija nadaljuje krepitev prisotnosti vojaških enot v Ukrajini. Vzniknile so tudi fotografije 'raztreščene' vasi Moščun v regiji Kijev, ki se je v začetku vojne soočila s hudimi napadi. Ruske enote so se v zadnjih dneh sicer umaknile iz regije Kijev, novo poglavje ofenzive Moskve pa se zdaj osredotoča na vzhodne dele Ukrajine.

V četrtek naj bi na vzhod države prispele še tri bataljonske taktične skupine, kar bi pomenilo dodatnih 1500–3000 vojakov. Kot navajajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na vire iz Pentagona, naj bi skupno število ruskih bataljonskih taktičnih skupin znašalo 85. V zadnjem tednu jih je ruske položaje okrepilo 20, samo v okolici Izjuma se jih je za ofenzivo v Donbasu zbralo vsaj 23. Prav tako se po prevzetju nadzora nad Mariupolom (z izjemo tovarne Azovstal) proti drugim odsekom fronte premika več tisoč dodatnih ruskih vojakov. 

V četrtek je sicer ruski predsednik povedal, da Rusija zaustavlja napade na tovarno Azovstal in da bodo branilce blokirali, mesto pa da je pod ruskim nadzorom. 

Ukrajina je v preteklih dneh prav tako sporočila, da je položaje na vzhodu države okrepila z več deset tisoč pripadniki vojske in teritorialne obrambe ter prostovoljci. Skupno število ukrajinskih enot v Donbasu ni znano, viri pa navajajo od 50.000 do 80.000 vojakov. Številni vojni analitiki zato napovedujejo, da se v Donbasu pripravlja največja bitka v Evropi po drugi svetovni vojni, ki naj bi odločila usodo ruske invazije na Ukrajino. 

Vzdolž fronte sicer poteka močno obstreljevanje ukrajinskih položajev, glavnina ruskih sil pa se po poročanju Pentagona še ni podala v napad. Ruske sile so sicer zasedle nekaj manjših krajev ob frontni črti, Ukrajina pa izvaja ofenzivo v okolici Harkova. 

Zahodne države v Ukrajino še naprej pošiljajo velike zaloge vojaške opreme. Država naj bi v preteklih dneh po izjavah Bele hiše prejela dovolj rezervnih delov, da je usposobila 20 vojaških letal. Večinoma gre za lovce MiG-29. Na poti v Ukrajino je tudi drugo težko orožje, predvsem iz nekdanjih držav članic Varšavskega pakta. Gre namreč za tanke, oklepnike in artilerijo, ki jih ukrajinski vojaki znajo upravljati. Sledijo tudi dobave streliva in protitankovskega orožja zahodne izdelave.  Včeraj so nemški mediji razkrili, da naj bi se o dobavi tankov M-84 (nadgrajena jugoslovanska različica sovjetskega T-72) dogovarjala tudi Slovenija. 

Britanski premier o koncu vojne: Lahko bi trajala do konca leta 2023

Britanski predsednik vlade Boris Johnson je med dvodnevnim obiskom Indije v New Delhiju dejal, da bi vojna v Ukrajini zaradi odločnega odpora proti ruski invaziji lahko trajala do konca 2023. Meni, da je ruski predsednik z invazijo na Ukrajino napravil "katastrofalen spodrsljaj" ter napovedal, da bo prihodnji teden britansko veleposlaništvo v Kijevu znova odprlo vrata. Natančen datum ponovnega odprtja ni znan, vendar je britansko ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo, da je trenutno v teku proces zavarovanja prostorov veleposlaništva.

Zunanja ministrica Liz Truss je kasneje dejala, da pred vrnitvijo osebja skrbijo za zavarovanje stavbe veleposlaništva. Med prvimi naj bi se vrnila veleposlanica Združenega kraljestva Melinda Simmons. "Želim se pokloniti pogumu in odpornosti ekipe veleposlaništva ter njihovemu delu v tem obdobju," je dejala Trussova. Kljub ponovnemu odprtju potovanje v Ukrajino vsem državljanom Združenega kraljestva še vedno odsvetujejo.

Johnson je ob tem priznal tudi, da Velika Britanija preučuje možnosti, da bi poslala lastne tanke na Poljsko, posledično pa bi Poljska lahko svoje tanke sovjetske izdelave T-72 poslala v Ukrajino.

Zelenski: Ukrajina potrebuje 6,5 milijard evrov mesečno

Ukrajina na mesečni ravni za delovanje potrebuje sedem milijard dolarjev, za kasnejšo obnovo pa bo potrebnih več sto milijard dolarjev, je v četrtek na srečanju Mednarodnega finančnega sklada (IMF) in Svetovne banke dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svetovna banka dosedanjo škodo v državi ocenjuje na približno 60 milijard dolarjev (55,47 milijonov evrov).

Po besedah Zelenskega je sedem milijard dolarjev mesečno potrebnih za nadomestitev gospodarskih izgub, ki jih je država utrpela zaradi ruske invazije. Poleg tega pa bo Ukrajina potrebovala "stotine milijard dolarjev za obnovo vsega tega pozneje", je dejal prek video povezave iz Kijeva.

"Ruska vojska načrtno uničuje vse objekte v Ukrajini, ki služijo kot ekonomska osnova za življenje. To vključuje železniške postaje, skladišča hrane, naftne rafinerije," je dejal zbranim na srečanju finančnih ministrov in guvernerjev držav članic IMF ter Svetovne banke v Washingtonu.

Zavzel se je še za to, da mednarodna skupnost Rusijo nemudoma izključi iz mednarodnih finančnih institucij, vključno s Svetovno banko, IMF in drugimi. Vse države "morajo biti pripravljene takoj prekiniti vse vezi z Rusijo", je dejal v nagovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.

Svetovna banka je medtem ocenila, da fizična škoda na ukrajinskih stavbah in infrastrukturi glede na prve ocene znaša okrog 60 milijard dolarjev. Znesek ne vključuje vse večjega gospodarskega stroška vojne in bo naraščal ves čas trajanja vojne, je po poročanju britanskega BBC v četrtek dejal predsednik Svetovne banke David Malpass.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je ob tem napovedala 500 milijonov dolarjev finančne pomoči Ukrajino, s katero želijo ZDA pripomoči k plačilu plač, pokojnin in zagotavljanju storitev v državi.

Pomoč je napovedala po srečanju z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom in finančnim ministrom Sergijem Marčenkom in dejala, da je nujno omogočiti vladi funkcioniranje kljub ruski invaziji. "Potrebe so ogromne in to pomoč nameravamo čim prej zagotoviti neposredno Ukrajini, da jo lahko porabi za nujne potrebe," je dejala.

OAS Rusiji odvzela status stalne opazovalke

Organizacija ameriških držav (OAS) je v četrtek Rusiji zaradi napada na Ukrajino odvzela status stalne opazovalke, kar je nemudoma pozdravil državni sekretar ZDA Antony Blinken. Sporočil je, da je OAS pokazala, da ne bo mirno opazovala ruskih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic.

Blinken je nadaljeval s kritikami na račun Rusije, ki jo je med drugim obtožil, da je z nesmiselno vojno zdoma pregnala več kot deset milijonov Ukrajincev, škodovala državnim ekonomijam po vsem svetu, ogrozila varnost oskrbe s hrano ter napadla same temelje globalnega miru in varnosti.

OAS s svojo odločitvijo torej pošilja jasno sporočilo Kremlju, naj nemudoma konča vojno, umakne svoje sile in spoštuje mednarodno pravo. V organizaciji, ki združuje 35 držav obeh ameriških kontinentov, imajo največji vpliv ZDA.