Ekipa 24UR, ki se nahaja v Ukrajini, se je sicer premaknila iz Kijeva na jug, ravno v trenutku, ko se je v prestolnici oglasil alarm za zračni napad. Razmere na južni ukrajinski fronti pa novinar Jure Tepina opisuje tako: "Alarmi so navadno v zadnjem času kar za vso Ukrajino, namreč zelo spremljajo, kaj se dogaja na beloruski meji. Tam bi naj vzletel Mig 31, tako da tako kot na jugu, tudi v Kijevu v resnici alarm prižigajo, saj ga morajo prižgati."
Ekipa se sicer nahaja v Mikolajivu, kakšnih osem, devet ur vožnje južno od Kijeva.
"Za mano je administrativna zgradba, ki pa je bila granatirana, skorajda čisto uničena. Vojaki nam ne pustijo, da bi tukaj prižgali luči, nahajamo se namreč na kontrolni točki, kjer so skušali ubiti legendarnega lokalnega poveljnika Vitalija Kima, ki je vodil obrambo Mikolajeva. Mikolajev namreč nikoli ni bil pod rusko okupacijo," je poročal Tepina.
V tem mestecu je sicer veliko beguncev iz Hersona, ki je od ekipe 24UR oddaljen 100 kilometrov. Sicer pa ekipa poroča, da je na jugu Ukrajine bolj ali manj mirno: "Danes smo obiskali tudi Odeso, mestece, ki je bilo v strahu, da bi jih Rusi lahko z anfibijsko operacijo pred točno letom dni zavzeli. Od leta 2014 so se tukaj stvari zelo spremenile, pogledali smo, kakšen je utrip mesta," razloži Tepina.
Kako je danes v Odesi?
Promenada na Črnem morju je zimsko živahna in tu je polno beguncev iz sosednjega Hersona. Za hip pozabijo na vojno ...
A Tepina opozarja, da je mirnost promenade varljiva: "Strateško izjemno pomembno pristanišče in celotno območje Odesa na Črnem morju je seveda minirano. Podvodne mine so preprečile, da bi se tukaj izkrcala ruska vojska v prvih dneh invazije in prav tu iz bližine sta poleteli dve raketi Neptun, ki sta potopili rusko križarko Moskva in potisnili celotno rusko mornarico daleč v Črno morje. A to še ne pomeni, da je nevarnost tu povsem minila."
Danes so obveščevalci sporočili, da je več ruskih ladij zapustilo Sevastopol, vsaj osem od njih raketnih.
"Na spletu sem zasledil, da obstaja možnost napada s strani Transnistrije in raketiranja Odese z morja," pripoveduje Aleksander, begunec iz Hersona.
Odesa je normalizirala življenje, redukcij ni več. Je pa danes kraj pospešene derusifikacije. Na vsaki fasadi in na vsakem balkonu so ukrajinske zastave. V knjižnicah umikajo rusko literaturo, ruski spomeniki padajo kot za stavo. Artak Grigorjan je kip ruske Katerine druge najprej polil z barvo, potem pa dosegel, da ga je mestni svet soglasno dal odstraniti.
"Odesa je bila vedno za Odeso. Ni bila ne proruska ne proukrajinska, bila je proodeška," pove Artak Grigorjan, prebivalec Odese.
Tepina pa razlaga, da Odesa ni bila vedno proukrajinska: "Leta 2014 so bili tukaj protesti v podporo Rusiji in proti Majdanu. Celo 46 proruskih protestnikov je umrlo v požaru v domu sindikatov."
Zločinov v tem letu pa jim ne bodo nikoli oprostili. Oleksander Demčenko je vojaški zdravnik, ki so ga zajeli v zloglasnem Azovstalu, v ruskem ujetništvu je preživel 152 dni. "Nenehno so nas zasliševali, vse so zasliševali. Vzeli so nam prstne odtise. Bili smo pod stalnim psihičnim pritiskom, kolikor je bilo mogoče," se spominja Demenčko.
Bil je del izmenjave ujetnikov, tajkun in prijatelj Putina Viktor Medvečuk je bil vreden 200 ukrajinskih vojakov. Tudi Oleksandra.
"Odleteli smo v Belorusijo, potem so nas z avtobusom odpeljali na nek kraj, preden so nas zamenjali, je trajalo dva dni," še dodaja Demenčko.
Praviloma je vojna meglena, včasih pa čisto črnobela.
