Potem ko je kitajski veleposlanik v Parizu v petek podvomil v to, da je Krim del Ukrajine, so to njegovo izjavo obsodile baltske države in Francija.
Na vprašanje o tem, ali je Krim del Ukrajine ali ne, je namreč kitajski veleposlanik v Parizu Lu Šaje v petkovem intervjuju na francoski televiziji dejal, da je Krim zgodovinsko gledano del Rusije in da ga je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov ponudil Ukrajini. "Te države nekdanje ZSSR nimajo dejanskega statusa v mednarodnem pravu, ker ni mednarodnega sporazuma, ki bi materializiral njihov status suverenosti," je dejal.
V odgovor na te pripombe je Francija v nedeljo izrazila popolno solidarnost z vsemi prizadetimi zavezniškimi državami, ki so po njenih besedah pridobile neodvisnost po desetletjih zatiranja. "Natančneje, Ukrajina je bila leta 1991 mednarodno priznana v mejah, vključno s Krimom, s strani celotne mednarodne skupnosti, tudi Kitajske," je dejal tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva.
Slednji je Kitajsko pozval, naj pojasni, ali komentar kitajskega veleposlanika v Parizu odraža tudi stališče države. Tri baltske države, Estonija, Latvija in Litva, ki so prej vse bile del Sovjetske zveze, so se odzvale enako kot Francija.
Iz ukrajinskih vladnih vrst pa prihaja še sporočilo, da je v Črnem morju v pripravljenosti 11 ruskih vojaških ladij, vključno z dvema podmornicama, oboroženima z manevrskimi raketami Kalibr.
Ukrajinska vojska pa je medtem po poročanju vojaških blogerjev postavila položaje na vzhodni strani reke Dneper blizu mesta Herson. Ukrajinske sile naj bi vzpostavile stabilne oskrbovalne linije do svojih položajev.
Infiltracija na to območje bi lahko pomenila prvi korak k poskusu odrivanja Rusov s položajev, ki jih Rusi uporabljajo za obstreljevanje mesta. Čeprav so ukrajinske čete že pred meseci osvobodile mesto, prebivalcem nenehni napadi onemogočajo vrnitev v normalno življenje. Ukrajinski vojaški napadi čez reko pa bi lahko predstavljali tudi prve poskuse za začetek težko pričakovane spomladanske ofenzive.
Ukrajinske vladne vrste teh informacij še niso potrdile, poroča The Guardian.
"V teku je vojaška operacija, ki zahteva informacijski molk. In ko bo dovoljeno, vas bomo zagotovo obvestili," je dejala tiskovna predstavnica ukrajinske vojske Natalia Humenjuk.
Sicer so pa predhodno ukrajinski vladni uradniki več mesecev nakazovali, da bodo vojsko – ko bodo vremenske razmere in čete pripravljene – ruske sile poskušali pregnati z juga. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je v petek dejal, da je prepričan, da je Ukrajina pripravljena v naslednji ofenzivi ponovno zavzeti več svojega ozemlja.
Rusko obrambno ministrstvo je sicer začelo z obsežno kampanjo, s katero želijo doseči nov nabor vojakov prostovoljcev. V pozivu k prijavi v vojsko nove vojake iščejo na podlagi "diskurza o pravem moškem". Prodorna oglaševalska kampanja se je razširila na različne spletne platforme, oglasne panoje in na televizijo.
Ministrstvo je sicer v iskanju 400.000 vojakov prostovoljcev.
V ruskem mestu Belgorod, ki se nahaja blizu ukrajinske meje, pa se je včeraj v svoje domove vrnilo več kot 3000 ljudi, ki so bili evakuirani zaradi odstranjevanja eksploziva, poroča The Guardian. Rusko vojaško letalo je namreč dva dni predhodno na mesto pomotoma odvrglo bombo, ta pa je za sabo pustila neeksplodirano eksplozivno sredstvo.
Oblasti so se zato za čas nevtraliziranja eksploziva odločile za evakuacijo prebivalcev 17 različnih stanovanjskih hiš v radiju 200 metrov.
Bomba je sicer poškodovala več lokalnih stanovanjskih hiš in ranila tri osebe. O smrtnih žrtvah ne poročajo.
Prav tako v soboto so se iz Rusije domov vrnile beloruske enote, ki so končale z usposabljanjem za uporabo taktičnega orožja, je sporočilo belorusko obrambno ministrstvo. Do najave prihaja štiri tedne po tem, ko je Putin napovedal, da bo Rusija namestila taktično orožje v sosednji Belorusiji.
