Proruski voditelj regije Doneck Denis Pušilin je sporočil, da sta Ukrajina in Rusija znova sodelovali pri izmenjavi ujetnikov. "Danes vračamo 107 vojakov iz ječ. V zameno bomo od Ukrajincev dobili enako število ujetnikov, večinoma vojaškega osebja," je ob tem povedal in dodal, da so več kot polovico ukrajinskih vojakov ujeli v Doneški regiji, poroča tiskovna agencija Tass.
Vodja urada ukrajinskega predsednika Andriy Yermak pa je dejal, da so se z Rusi uspeli dogovoriti, naj v Ukrajino pošljejo huje poškodovane vojake. "Uspelo nam je izmenjate tiste, ki so bili huje ranjeni v bitki za Mauripol. To so fantje z ranami od šrapnelov v rokah in nogah, brez udov, z opeklinami in ki ne čutijo dela svojega obraza," je opisal.
Jedrsko elektrarno v Zaporožju so ponovno odklopili iz električnega omrežja, potem ko je rusko obstreljevanje poškodovalo preostale visokonapetostne vode, tako da je ostala samo z dizelskimi generatorji, so na spletni strani sporočili iz Energoatoma. Po oceni operaterja ima nuklearka, ki je v ruskih rokah, vendar jo upravljajo ukrajinski delavci, goriva za delovanje generatorjev za 15 dni.
O ruskih napadih so poročali tudi iz Krivega Roga v osrednji Ukrajini, iz Sumija in Harkova na severovzhodu ter iz Donecka in Luganska na vzhodu države. Po podatkih oblasti na območju Harkova je bilo v ruskih napadih ranjenih pet žensk in dva moška. Ruski napadi z raketami in iranskimi brezpilotnimi letalniki naj bi bili sicer usmerjeni predvsem na infrastrukturo. "Sovražnik poskuša zadržati začasno zavzeta ozemlja, svoja prizadevanja pa osredotoča na omejevanje delovanja ukrajinskih sil na določenih območjih," so danes sporočili iz ukrajinskega generalštaba.
Ukrajinske oblasti so poročale tudi o intenzivnih spopadih v Bahmutu in Soledarju na vzhodu Donbasa. Po navedbah namestnice ukrajinskega obrambnega ministra Hanne Maliar so ukrajinske sile tam v enem dnevu odbile več deset ruskih napadov. "Tam je groza. Zemlja je črna kot asfalt. Vse je uničeno," je povedal ukrajinski vojak.
Ruske oblasti v ukrajinski južni pokrajini Herson so nadaljevale s prepričevanjem prebivalcev k evakuaciji. Prebivalci, ki so sodelovali z okupacijskimi silami, so odhajali, nekaj odhajajočega zdravstvenega osebja pa je odneslo opremo iz bolnišnic, piše v izjavi, ki jo je ukrajinska vojska objavila v sredo zvečer. Prebivalcem mesta Nova Zburivka v regiji Herson so dali tri dni časa, da zapustijo mesto, in jim povedali, da bo evakuacija obvezna od 5. novembra.
Ruski ambasador: Velika Britanija pregloboko vpletena v konflikt
V intervjuju za britanski Sky news je ruski ambasador v Veliki Britaniji Andrei Kelin opozoril, da je v nekatere od ukrajinskih napadov vpletena tudi Velika Britanija. Ob tem je zatrdil, da poseduje dokaze, da so britanski vojaki sodelovali pri ukrajinskem napadu z droni nad rusko črnomorsko floto. Dokaze naj bi predal britanskemu ambasadorju, ki naj bi jih "morda že jutri" pokazal javnosti.
"To je zelo nevarno, ker zvišuje napetost. Lahko celo prestopimo mejo brez povratka, čeprav menim, da je povratek vedno mogoč. Ampak vseeno se temu poskušajmo izogniti," je razmišljal in nadaljeval, da je Velika Britanija pregloboko vpletena v konflikt, ki postaja vse bolj nevaren.
Iz ukrajinskih pristanišč odplulo še šest ladij z žitom
Po vrnitvi Rusije k dogovoru o izvozu žita iz Ukrajine je šest ladij, natovorjenih z žitom, danes izplulo iz ukrajinskih pristanišč, je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar. Izrazil je upanje, da bo dogovor "odprl pot do prekinitve ognja in miru". Od uveljavitve dogovora v juliju je po njegovih besedah iz ukrajinskih pristanišč izplulo 426 ladij, ki so skupno izvozile 9,7 milijona ton žit.
Rusija je iz dogovora izstopila v soboto, ko je Ukrajino obtožila uporabe koridorja za ladje za napad na rusko črnomorsko floto, k dogovoru pa se je vrnila v sredo. Takrat je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da se bo Moskva znova pridružila dogovoru o izvozu žita, vendar si pridržuje pravico do odstopa, če bo potrebno. "Od ukrajinske strani smo zahtevali zagotovila, da se kaj takega ne bo ponovilo, da humanitarni koridorji ne bodo uporabljeni v vojaške namene," je dejal Putin. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil preobrat Moskve in s tem "pomemben diplomatski rezultat za našo državo in ves svet". "Izvajanje pobude za izvoz žita se nadaljuje," je dejal v sredo zvečer. "Kremelj od Ukrajine zahteva varnostna jamstva. To kaže tako na neuspeh ruske agresije kot na to, kako močni smo, ko ostanemo enotni." Obnovitev dogovora so pozdravile tudi Združene države in pozvale Rusijo, naj ga obnovi še ta mesec.
Ukrajina Rusiji ni dala nobenih dodatnih varnostnih zagotovil, so danes zatrdili v Kijevu in tako zavrnili predhodne navedbe Moskve o pisnih zagotovilih Kijeva, da ukrajinske sile "žitnega koridorja" ne bodo uporabile v vojaške namene, kot pogoju za nadaljevanje sodelovanja. "Naša država ni sprejela nobenih novih obveznosti, ki bi presegale obstoječe obveznosti iz sporazuma o izvozu žita," je še dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko in poudaril, da se je Rusija k sporazumu vrnila zaradi posredovanja generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Medtem so iz Moskve sporočili, da se Rusija še ni odločila, ali bo podaljšala sodelovanje pri sporazumu, katerega veljavnost se izteče 19. novembra.
ZN o Severni Koreji in ruskemu razvoju biološkega orožja v Ukrajini
Bela hiša je Severno Korejo obtožila, da je Rusiji naskrivaj poslala "znatno število" topniških granat, s čimer podpira njeno invazijo na Ukrajino. Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je dejal, da ZDA verjamejo, da Severna Koreja "prikrito dobavlja" strelivo Rusiji in "skuša ustvariti videz, kot da ga pošilja v države na Bližnjem vzhodu ali v Severni Afriki". Putin je sicer v sredo pozval k posodobitvi orožja, ki ga uporablja ruska vojska. "Orožje se mora nenehno izboljševati in ostati učinkovito. Da bi to dosegli, ponavljam, je pomembno zagotoviti aktivno konkurenco med proizvajalci in razvijalci," je dejal.
Varnostni svet ZN je v sredo z veliko večino zavrnil poskus Rusije za ustanovitev komisije za preiskavo njenih obtožb o vpletenosti ZDA v domnevni razvoj biološkega orožja v Ukrajini. Rusijo je pri glasovanju podprla le Kitajska, preostale stalne članice so glasovale proti, deset nestalnih članic pa se je glasovanja vzdržalo. Rusija je prejšnji teden članom Varnostnega sveta razposlala osnutek resolucije in 310 strani dolg dokument, v katerem trdi, da v bioloških laboratorijih v Ukrajini ob podpori ameriškega obrambnega ministrstva potekajo vojaške biološke dejavnosti. Zatem je pripravila predlog resolucije za preiskavo teh navedb. Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski je po glasovanju dejal, da so zahodne države pokazale, da zakon zanje ne velja, in jih obtožil kolonialne miselnosti.
Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield pa je poudarila, da so ZDA glasovale proti, ker resolucija temelji na dezinformacijah, nepoštenosti, slabi veri in popolnem nespoštovanju Varnostnega sveta in ker Rusija ni predložila nobenih verodostojnih dokazov v podporo lažnim obtožbam. Namestnik mehiškega veleposlanika Juan Manuel Gomez Robledo je dejal, da komisija ne bi mogla biti neodvisna in objektivna, če bi bila vanjo vključena Rusija, ki je ena od strani, vpletenih v oborožen spopad.
