'Zanje je Ukrajina peskovnik za gradnjo fašistične države'

Prostovoljske nacionalistične milice so se v Ukrajini začele krepiti v času pred majdansko revolucijo leta 2014. "Neprijetna resnica je, da precejšnji delež aktualne oblasti v Kijevu – in protestnikov, ki so jo spravile oblast – tvorijo fašisti," je leta 2014 zapisal washingtonski Foreign Policy. Ob tem je avtor dodal, da bi Washington, če želi Ukrajino odmakniti od nevarnih ljudi iz Moskve in Kijeva, moral voditi ofenzivo na dveh frontah: "Proti Putinovi propagandi in ob istem času proti vznikanju ukrajinske skrajne desnice." 

Tega nasveta ameriške administracije očitno niso vzele dovolj resno, še več, Pentagonu je uspelo prepričati predstavniški dom ameriškega kongresa, da je ta potiho ukinil prepoved financiranja neonacistične milice Azov, ki je medtem postala sestavni del ukrajinskih oboroženih sil. Trenutno številno njihovih članov sicer ni znano, saj so v njihove vrste stopili številni prostovoljci, tudi iz tujine. 

 Ukrajinske ultranacionalistične skupine, ki jih mednarodne organizacije, med njimi tudi Amnesty International, sumijo številnih zločinov, so močno okrepile svoje vrste po državnem udaru februarja 2014, ko so spodnesli prorusko usmerjenega predsednika Viktorja Janukoviča. V celotno zgodbo so bile, vsaj sodeč po prestreženem pogovoru med namestnico ameriškega državnega sekretarja Victorio Nuland in ameriškim veleposlanikom Geoffreyjem Pyattom, precej intenzivno vpletene tudi ZDA. Kot je mogoče razbrati iz pogovora, sta Nulandova in Pyatt pri majdanskih aktivnostih sodelovala z neonacisti, med njimi tudi s poslancem Olegom Tjahnibokom in ga, poleg še nekaterih akterjev, omenjala v kontekstu sestavljanja nove vlade. 

Majdanski revoluciji je nato sledil t. i. 'protimajdan', v katerem so se proti oblastem v Kijevu uprla predvsem območja na vzhodu in jugu države, zvesta Janukoviču in kulturno bolj vezana na Rusijo ter socialistično preteklost. To je seveda izkoristil Kremelj in upornikom proti novemu režimu takoj poslal pomoč. Ta je prišla v obliki financ, obveščevalnih podatkov in pripadnikov specialnih sil v civilu. Kijev je poskušal vstajo v Odesi, Harkovu, Lugansku, Donetsku in še nekaterih krajih na silo zadušiti, pripadniki neonacističnega Desnega sektorja, ki je kasneje postal politična stranka s sedeži v parlamentu, pa so v Odesi zažgali stavbo Doma sindikatov, v katerega so se zatekli protimajdanski protestniki. Pri tem je zgorelo in se zadušilo 42 ljudi. 

Nasilje je v nadaljevanju protimajdanskih demonstracij eskaliralo in preraslo v vojno, predvsem na območju oblasti Lugansk in Doneck. Rusija, ki je na Krim poslala "male zelene može" in si polotok praktično brez izstreljenega naboja prisvojila, je z orožjem, prostovoljci in tudi pripadniki specialnih sil (omembi slednjega se Moskva izogiba) priskočila na pomoč upornikom v Donbasu. Ukrajinska vojska, ki se je znašla v podrejenem položaju, se je naslonila na pomoč nacionalističnih milic, ki so ponekod prevzele pomembno vlogo v boju proti upornikom. Njihova moč in vpliv znotraj vojaških in varnostnih struktur sta se po letu 2014 močno okrepila, čeprav ultranacionalistične organizacije na volitvah nikoli niso dosegle vidnega uspeha. Kljub temu pa se je njihov vpliv na odločitve ukrajinske politike večkrat pokazal. Predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki je na oblast prišel z obljubo po končanju vojne, so večkrat zagrozili z odstavitvijo in celo smrtjo, če bi se pogajal s separatisti in udejanjil zaveze sporazumov iz Minska. Zelenski, čigar finančni boter je tudi eden od glavnih financerjev bataljona Azov, oligarh Igor Kolomojski, je tako še nekaj dni pred rusko agresijo povedal, da se s separatisti ne misli pogajati. 

Ves ta vmesni čas, med letoma 2014 in 2022, so o nevarni spregi oblasti v Kijevu in neonacističnih organizacij poročali praktično vsi večji svetovni mediji. The Times of Israel je opozarjal, da Ukrajina slavi nacističnega kolaboratorja Stepana Bandero - po katerem je celo poimenovana ena od glavnih kijevskih avenij, ki ironično, vodi do spomenika judovskim žrtvam pokola v Babinem Jaru - ter prepoveduje kritično čitvo o človeku, ki je bil odgovoren za pogrome proti Judom, Poljakom, Rusom in drugače mislečimi. BBC je večkrat poročal o tem, da oblasti v Kijevu poskušajo zmanjšati pomen vpliva neonacistov v državi ter o tem, da v Ukrajino romajo neonacisti iz celega sveta. Politico je opozarjal na "ukrajinsko skrajno desno grožnjo", Reuters pa o "ukrajinskem neonacističnem problemu". Mediji so prav tako večkrat opozarjali na pogrome proti Rusom, Romom, homoseksualcem, Judom in drugim manjšinam, veliko pa je bilo tudi govora o otroških taborih, kjer je bataljon Azov "politično izobraževal mladino".

"Neonacisti izkoriščajo vojno z Rusijo za krepitev vpliva"

Rita Katz, izvršna direktorica SITE Intelligence group in strokovnjakinja za terorizem, ki je poleg islamskega preučevala tudi desni ekstremizem v ZDA, je za The Washinton Post zapisala, da so spletne kanale, ki združujejo neonacistične simpatizerje, preplavila sporočila o odhodih na ukrajinsko bojišče. "Uporabniki organizirajo prevoze vozil, načrtujejo, kako prestopiti mejo Poljske in Ukrajine, da bi se pridružili boju proti Rusiji. Njihov cilj ni braniti večetnične, demokratično naravnane Ukrajine, ki jo vodi judovski predsednik. Nekateri neonacisti preprosto vidijo to novo vojno kot prostor za udejanjanje svojih nasilnih fantazij. Za druge pa je sila, ki jih vleče v konflikt, skupna vizija ultranacionalistične etno-države. Ukrajino vidijo kot zlato priložnost za doseganje tega cilja in model za izvoz po svetu."

Orožje, ki prihaja z zahoda, po začetku invazije zelo pogosto najprej prihaja v roke Azova, pri inštruiranju glede uporabe pa pomagajo inštruktorji iz držav Nata. O usposabljanju borcev Azov s protioklepnim sistemom NLAW je poročal beloruski opozicijski portal Nexta.

"Oznake in logotipi neonacističnega bataljona se pojavljajo po vsem svetu. Videli smo jih na torbah, knjigah, protestih in motorju napadalca na mošejo v Italiji," piše Katzeva. Pri tem sodelujejo tudi tehnološki giganti in spletne trgovine. Amazon denimo že nekaj časa prodaja skodelice, majice in trenirke z logotipom organizacije. Ta je še posebej sporen zaradi rune Wolfsangel, ki so jo uporabljale SS divizije, med njimi Waffen-SS Division Das Reich ter Waffen-SS division Landstorm Nederland. Dvorjenje bataljonu je ob začetku invazije ruske vojske dovolil tudi Facebook. Odslej je namreč v kontekstu ukrajinske vojne dovoljeno poveličevati bataljon in njegove borce, hkrati pa je na Facebooku, v istem kontekstu, tudi dovoljeno pozivati k nasilju proti Rusom, ruskim vojakom in njihovi vrhuški.

"Da bo jasno, vsi skrajni desničarji ne obožujejo Azova, za katerega nekateri menijo, da je povezan z Izraelom ali judovskimi financerji. Toda odkar je Azov 25. februarja v svoje vrste javno povabil tuje borce, je bila uradna klepetalnica organizacije na omrežju Telegram polna sporočil ljudi iz ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Francije, Španije, Nizozemske, Švedske, Poljske in drugih zahodnih držav, ki izražajo interes za pridružitev. Neonacistične klepetalnice in kanali v različnih jezikih so delili pozive Azova. Tako množičnega odziva ni bilo od časov, ko je Islamska država leta 2014 razglasila svoj t. i. kalifat in pozvala somišljenike po svetu, naj se pridružijo boju."

Olje na ogenj prilivajo tudi ukrajinski politiki in državne inštitucije. Obrambni minister Oleksej Reznikov je denimo v eni od objav na Twitterju zapisal, da "Rusi niso Slovani, pač pa orki". Teoretsko podlago za to je nekaj dni kasneje, sicer ne prvič, predstavil Ukrajinski inštitut za nacionalni spomin, ki je objavil devet razlogov, zakaj Ukrajinci in Rusi niso bratski narod. "Ukrajinci izvirajo iz slovanskih plemen. Ruski narod je sestavljen iz mešanice slovanskih, ugrofinskih in drugih plemen," so med drugim zapisali.

Katzeva piše, da je med stotinami, ki so izrazile interes za udeležbo v ukrajinskem konfliktu, več znanih neonacistov. "Odkrili smo, da je eden od teh tudi član nekaterih najbolj sadističnih skrajno desničarskih ekstremističnih klepetov na Telegramu, kjer je predlagal ustanovitev neonacistične milice v Združenih državah."

Katzeva sicer pravi, da večina belih supremacistov in neonacistov ne podpira aktualne ukrajinske vlade. Predvsem zato, ker je ukrajinski predsednik judovskega porekla. Zelenski je sicer pred časom poveljniku Desnega sektorja Dmitru Kocjubalju, ki se je za The New York Times hvalil, da "svojega psa hrani s kostmi rusko govorečih otrok", podelil priznanje 'Junak Ukrajine'.

 "Ukrajina je demokracija v razvoju, ki ji skrajno desni skrajneži nasprotujejo. Skrbnik priljubljene nemške in angleške neonacistične klepetalnice je člane pozival, naj se pridružijo Azovu, a dodal: 'Ne branim Ukrajine, branim nacionalsocializem'," izpostavlja Katzeva, ki dodaja, da le malo zahodnih neonacistov in belih nacionalistov izkazuje naklonjenost Putinu, saj Rusijo povezujejo s Sovjetsko zvezo in s tem s komunizmom.  

"Mobilizacijo v imenu Ukrajine poganja več kot le skupni sovražnik – vojno med Rusijo in Ukrajino vidijo kot glavno priložnost za okrepitev militantnega belega nacionalizma. Zanje je Ukrajina peskovnik za gradnjo fašistične države. Najbolj skrajni med njimi imajo še bolj zlovešč načrt. V Ukrajini vidijo priložnost za stopnjevanje propada civilizacije, na pogorišču katere si prizadevajo za izgradnjo fašistične etno-države. Nekateri pričakujejo, da bo ukrajinska vojna trajala leta in upor proti Rusiji primerjajo z afganistansko zgodovinsko izkušnjo. 'Afganistanci so se borili 40 let proti Rusom in Natu, sedaj pa imajo popoln nadzor nad svojo usodo. Ukrajina si bo morala sposoditi list iz njihove knjige', je zapisal slovaški neonacist."

Mnoge, sedaj ko zahod intenzivno oborožuje (tudi) neonacistične ekstremiste, skrbi prav ta afganistanski scenarij, ko je ameriška vojaška in finančna pomoč islamističnim milicam pripravila teren za vznik Al Kaide in Osame bin Ladna, ki je nekaj časa tudi veljal za ljubljenca zahodnega tiska. 

Toda ultranacionalisti se ne nahajajo zgolj v ukrajinskih vrstah. To je priznal celo sam ruski predsednik, ko je povedal, da se ekstremistični posamezniki nahajajo v vseh vojskah sveta, da pa jih v ruski, v smislu integriranih organizacij in skupin, ni. Pa to drži? Katzeva pravi, da je Rusija nudila zatočišče nekaterim posameznikom, kot je Rinaldo Nazzaro, donedavni voditelj neonacistične organizacije Base, ki je bila povezana z načrti za teroristične napade. Kot pravi Katzeva, naj bi Nazzaro v Rusiji živel od leta 2018. Na ukrajinskem bojišču se nahaja tudi "privatna vojska" čečenskega voditelja in Putinovega zaveznika Ramazana Kadirova. T.i. "kadirovci"so bili v preteklosti obtoženi številnih kršitev človekovih pravic, med drugim mučenj in umorov. V Ukrajini si kot kaže prizadevajo popraviti svoj javni ugled, zato so čečenske enote praktično edine v sestavi ruske vojske, ki objavljajo posnetke z bojišča in komuniciranja s civilisti. 

Prav tako naj bi Putin nudil zatočišče ruskemu imperialističnemu gibanju, za katerega State department ocenjuje, da omogoča usposabljanje belih supremacistov in neonacistov v Evropi. "Putin tem subjektom daje zatočišče, da bi pomagali poglobiti družbene razpoke na zahodu, ocenjuje lanskoletno poročilo ameriške obveščevalne službe. Ne glede na to, koliko drobtinic resnice vsebuje Putinova teza o skupinah, kot je Azov, je še vedno on tisti, ki je napadel suvereno državo in s tem ustvaril novo leglo ekstremistov."

 Strokovnjakinja za terorizem ugotavlja, da jo situacija v Ukrajini spominja na Sirijo v prvih letih vojne. "Tako kot je sirski konflikt služil kot odlično gojišče za skupine, kot sta Al Kaida in Islamska država, se lahko v Ukrajini pripravljajo podobne razmere za skrajno desnico. Sirija je postala poligon za načrtovanje in usposabljanje teroristov za napade na Zahodu, kot so bili napadi v Parizu leta 2015 in napadi v Bruslju leta 2016."