Nemčija pripravila scenarij morebitnega spopada Nata in Rusije

V javnost je prišel skrivni načrt nemške vlade, ki se pripravlja na morebitno rusko agresijo na države članice zveze Nato. To razkriva, da se tamkajšnje ministrstvo za obrambo pripravlja na morebitno veliko večjo vojno na evropskih tleh, ki bi se lahko zgodila v bližnji prihodnosti.

Nemški časopis Bild, ki ga povzema Euronews, je namreč pridobil vpogled v načrte, ki predvidevajo kopičenje ruskih vojakov v Belorusiji in najbolj zahodnem ozemlju Rusije, eksklavi Kaliningrad, kar bi povečalo pritisk na meji s Poljsko. Pa tudi vpogled v to, kakšen bi bil odziv Nata.

Kaj se bo zgodilo, je sicer težko napovedati, vendar pa nemška vlada slika scenarij, kako bi potekala morebitna eskalacija in širitev na ozemlje Nata.

Eskalacije že februarja?

Nemška vlada v vojaškem scenariju predvideva, da bi lahko Kremelj za novo ofenzivo v Ukrajini že februarja mobiliziral 200 tisoč novih rekrutov, s čimer bi lahko Moskva do poletja znatno napredovala na terenu. Julija pa bi nato Rusija s pomočjo hibridnega vojskovanja targetirala baltske države.

Načrt predvideva, da bi agresorka v Estoniji, Litvi in Latviji s kibernetskimi napadi širila svojo propagando in z lažnimi sporočili naslavljala rusko govoreče manjšine v teh državah. S tem naj bi jih skušala prepričati, da so te manjšine neupravičeno postale tarče, zaradi česar bi bilo posredovanje Rusije upravičeno. Izbruh nasilja v baltskih državah pa bi nato upravičil mobilizacijo ruskih vojakov, poslanih v Belorusijo in zahodno Rusijo do septembra.

Mesec dni kasneje bi Moskva namestila vojake na belorusko mejo s Poljsko in v eksklavo Kaliningrad, ki leži med Poljsko in Litvo. Po mnenju nemške vlade bi ruske enote nato zelo verjetno ciljale na Suwalki Gap, pas zemlje med Poljsko in Litvo, ki ločuje Kaliningrad in Belorusijo. Kremelj bi medtem v Rusiji nadaljeval z narativo proti Natu in trdil, da se zavezništvo pripravlja na napad na Rusijo.

Kako bi se odzval Nato?

In kakšen bi bil odziv Nata na to povečano grožnjo? Slika, ki jo v načrtu riše nemška vlada, kaže, da bi severnoatlantsko zavezništvo na svoje vzhodne meje napotilo 300 tisoč vojakov. Vendar pa scenarij ne predvideva, da bi se Nato odzval pred začetkom leta 2025; torej šele po ameriških volitvah, ki bodo potekale 5. novembra letos in na katerih bi lahko zmagal nekdanji predsednik Donald Trump. Slednji je že sporočil, da naj Evropa v primeru napada ne računa na njegovo pomoč.

Predstavnik nemškega obrambnega ministrstva je sicer tujim medijem dejal, da se Nemčija ne zavezuje le enemu določenemu scenariju. "Lahko vam povem, da je upoštevanje različnih scenarijev, četudi so ti zelo malo verjetni, del vsakdanjega vojaškega posla. Zlasti pri usposabljanju," je dejal.

Je pa načrt Nemčije vzniknil le nekaj dni po tem, ko je švedski minister za civilno obrambo Carl-Oskar Bohlin državljane opozoril, da bi se lahko Švedska kmalu soočila z možnostjo vojne. Švedska trenutno še ni članica zveze Nato, temveč je v procesu pridružitve. Trenutno država čaka na odobritev turškega parlamenta in vlade Madžarske.