V Kijevu pozvali k varčevanju z gorivom: 'Vojska ga nujno potrebuje'

"Težave z dobavo goriva bodo odpravljene v naslednjih sedmih dneh, vendar lahko pričakujemo manjši dvig cen zaradi kompleksnosti logistike," je dejala podpredsednica vlade Julija Sviridenko. V Kijevu in še nekaterih drugih mestih je pred bencinskimi črpalkami opaziti daljše kolone vozil. Kot je povedala Sviridenkova, gre za posledice ruskih napadov na rafinerije in skladišča goriva, pri tem pa je izpostavila napad rafinerijo Kremenčuk, ki je proizvedla največ goriva za ukrajinsko tržišče. Kijevske oblasti so občane pozvale, naj za vožnjo ne uporabljajo osebnih vozil, saj vojska nujno potrebuje gorivo.

Zaradi silovitih ruskih napadov na rafinerije, skladišča goriva in železniške povezave ima Ukrajina po navedbah več zahodnih analitikov v zadnjih veliko težav z oskrbovanjem svojih sil v Donbasu in na jugu države, kjer potekajo srditi boji. Ruski viri poročajo, da naj bi njihove sile uspele obkoliti ali izolirati več ukrajinskih enot. Po poročanju ruskih in nekaterih ukrajinskih Telegram kanalov naj bi bil v bližini rezervoarja Oskol, vzhodno od Izjuma, obkoljena enota 1. brigade Ukrajinske nacionalne garde, skupno nekaj več kot 1000 vojakov. V nevarnosti za obkolitev naj bi bile tudi enote na južni fronti, zahodno od Hersona v okolici Oleskandrivke. 

Po ugotovitvah Pentagona ruska vojska "postopno, počasi in neenakomerno napreduje proti jugozahodu in jugovzhodu in pri tem uporablja topništvo dolgega dosega ter letalstvo". Na ameriškem obrambnem ministrstvu so komentirali tudi poročila o smrti Američana, ki je padla na ukrajinski strani. "Washington ne sodeluje z zasebnimi vojaškimi podjetji v Ukrajini. Američan, ki je nedavno tam umrl, ni povezan z ameriško vojsko." Gre za 22-letnega Willyja Josepha Cancela, nekdanjega pripadnika ameriških marincev, ki je v Ukrajino odšel preko zasebnega vojaškega podjetja. Vest o njegovi smrti je za CNN potrdila njegova mama. 

Kijevski župan Vitalij Kličko je na Telegramu sporočil, da so eksplozije odjeknile v okrožju Ševčenkovski, pri čemer je ena oseba umrla. Kot je zapisal, je bomba zadela spodnja nadstropja stanovanjske stavbe, reševalci pa so med ruševinami našli truplo. Kot so sporočili iz ukrajinske redakcije Radio Svobodna Evropa, gre za njihovo novinarko Vero Girič. Uredništvo je njeni družini izrazilo sožalje in dejalo, da se jo bo "spomnilo kot bistre in prijazne osebe ter prave profesionalke". Odbor za zaščito novinarjev je ob tem sporočil, da je bilo v Ukrajini ubitih najmanj sedem novinarjev, odkar je Rusija začela svojo invazijo 24. februarja. Še tri osebe so bile odpeljane v bolnišnico, poroča BBC. Reševalci še naprej iščejo in odstranjujejo ruševine stanovanjske stavbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so bili napadi, ki so se zgodili takoj po njegovih pogovorih z Guterresom, poskus Rusije ponižati organizacijo in njene vrednote.

Guterres in njegova ekipa so bili šokirani zaradi bližine ruskih napadov, ki so v četrtek zadeli središče mesta, vendar so vsi na varnem, je povedal tiskovni predstavnik Saviano Abreu.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je novinarjem povedal, da je ruska vojska izvedla zračne napade na 38 vojaških ciljev, vendar ni takoj omenil Kijeva ali regije okoli prestolnice.

Na jugu je ruska vojska obstreljevala Mikolajev, pri čemer je bilo poškodovanih več deset domov, avtomobilov in trgovin, so sporočile regionalne ukrajinske vojaške oblasti. O eksplozijah so poročali tudi iz Odese, vendar je načelnik tamkajšnje vojaške uprave Serhij Bratčuk dejal, da so lokalne enote zračne obrambe obvladale razmere.

Nadaljnje bombne napade je potrdil tudi Konašenkov. "Taktično letalstvo ruskih oboroženih sil je obstreljevalo 76 vojaških ciljev," je dejal in dodal, da sta bili zadeti dve skladišči streliva ter več vojaških skupin in konvojev, in ocenil, da je sovražnik izgubil več kot 320 vojakov.

Rusija se v okviru svoje invazije na Ukrajino sedaj osredotoča na vzhod in jug države, medtem ko vojna vstopa v tretji mesec. Kijev je priznal, da so ruske sile v minulih dneh dosegle uspeh na vzhodu Ukrajine, kjer so v regiji Donbas zavzele več vasi.

Oblegani Mariupol: 'Ljudi silijo, da peš odidejo skozi minska polja'

Jurij Riženkov, generalni direktor podjetja Metinvest Holding, ki ima v lasti tovarno Azovstal v Mariupolu, je dogajanje v tem mestu, ki je oblegano že skoraj dva meseca, označil za humanitarno katastrofo. "Ljudi silijo, da odidejo z lastnimi avtomobili ali celo peš skozi minska polja," je opozoril. Namestnik generalnega sekretarja Nata, Romun Mircea Geoană, pa meni, da se mora Zahod pripraviti na to, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala še dolgo, morda več let.

"Mesto je dobesedno oblegano že skoraj dva meseca. Rusi nam ne dovolijo, da bi pripeljali hrano ali vodo," je za CNN povedal Riženkov, generalni direktor podjetja Metinvest Holding, ki ima v lasti tovarno Azovstal v Mariupolu. "Ne dovolijo nam, da bi civilno prebivalstvo organizirano odpeljali iz mesta. Ljudi silijo, da odidejo z lastnimi avtomobili ali celo peš skozi minska polja. To je humanitarna katastrofa," je dodal.

Na vprašanje, zakaj si ruski predsednik Vladimir Putin tako močno želi zavzeti Azovstal, pa je Riženkov odgovoril, da po njegovem mnenju ne želi tovarne. "Gre za simboliko – hoteli so zavzeti Mariupol, nikoli pa niso pričakovali, da se bo ta uprl." Po njegovih besedah je bilo ubitih najmanj 150 zaposlenih, za več tisoč se ne ve, kje so.

Ruska stran medtem ukrajinske sile, predvsem pripadnike nacionalističnih milic, ki se branijo v tovarni, obtožuje, da civiliste uporabljajo za živi ščit in jim ne pustijo oditi. To naj bi potrjevalo tudi pričanje družine Savin, ki je bila med prvimi, ki ji je uspelo priti iz tovarne, potem ko je bil sklenjen dogovor o evakuaciji civilistov. "Azovci nam niso pustili oditi. Posredovali so celo lastniki tovarne in se poskušali dogovoriti o evakuaciji civilistov, vendar so bili pri tem neuspešni." Oče Mihail je povedal, da je v tovarni uspel najti delujoč radio, kjer so poročali o odprtju koridorja, zato so se odločili oditi. Kot pravi, naj bi bilo v hodnikih pod tovarno še vsaj 71 civilistov.

Namestnik generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, Romun Mircea Geoană, je za BBC dejal, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala še zelo dolgo: "Lahko tedne, mesece, celo leta – to je odvisno od številnih dejavnikov. Ampak na koncu, upamo, bo Ukrajina to vojno končala na bojišču in zmagala."

Medtem je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki že leta vzdržuje opazovalno in nadzorno misijo v vzhodni Ukrajini, včeraj sporočila, da jo bo morala prekiniti. Rusija, ki je ena od članic skupine, je na podaljšanje misije vložila veto. "To ni lahka odločitev, vendar nam zaradi stališča Ruske federacije ni preostalo drugega, kot da sprejmemo ukrepe za zaprtje misije," je dejal predsednik OVSE in poljski zunanji minister Zbigniew Rau.

Posebna nadzorna misija OVSE v Ukrajini je bila napotena od leta 2014, ko je prvič izbruhnil konflikt med ukrajinsko vojsko in uporniki, ki jih podpira Rusija. OVSE je bila edina mednarodna organizacija, ki je neposredno spremljala konflikt.

Blinken v kongresu ponovil zavezo ameriške vlade Ukrajini

Medtem je državni sekretar ZDA Antony Blinken na proračunskem zaslišanju v predstavniškem domu ameriškega kongresa ponovil trdno zavezo vlade predsednika Joeja Bidna Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. ZDA bodo še naprej združevale zaveznike za vojaško, gospodarsko in humanitarno pomoč Ukrajini.

Omenil je, da sta skupaj z obrambnim ministrom Lloydom Austinom nedavno obiskala Kijev, s čimer sta prav tako izrazila trdno podporo ZDA, ki v Ukrajino pošiljajo orožje, denar in humanitarno pomoč.