Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes sodelovala v razpravi evropskih poslancev, posvečeni gospodarskim in socialnim posledicam vojne v Ukrajini in krepitvi sposobnosti za ukrepanje unije. Evropsko komisijo so poslanci pozvali, naj pripravi predloge za ublažitev posledic sankcij, ki bodo neizogibno povzročile negativne učinke tudi na gospodarstvo unije.
Ravno v nagovoru je predsednica komisije predstavila tudi nov, že šesti paket sankcij proti Rusiji.
"Predlagamo prepoved uvoza ruske nafte. To bo popolna prepoved vse nafte," je v Evropskem parlamentu povedala von der Leynova. Komisija po njenih besedah predlaga postopno uvedbo embarga. Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa se bo to izteklo konec leta, je dejala predsednica komisije.
"Tako bomo okrepili pritisk na Rusijo, a obenem kar se da zmanjšali kolateralno škodo za nas in naše partnerje po svetu," je poudarila. "Ne bo lahko. Nekatere države članice so močno odvisne od ruske nafte. Vendar to preprosto moramo storiti," je še povedala.
Poleg tega komisija po besedah predsednice predlaga izključitev dodatnih treh bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Na ruskem bančnem trgu ima okoli 37-odstotni delež.
Povedala je še, da Evropska komisija predlaga tudi prepoved oddajanja treh ruskih televizij v EU. Za katere televizije gre, ni sporočila.
Predlaga še uvrstitev visokih vojaških uradnikov in drugih posameznikov, "ki so zagrešili vojne zločine v Buči in so odgovorni za nečloveško obleganje Mariupolja" na seznam sankcij. "To pošilja pomemben signal vsem zločincem, vpletenim v vojno Kremlja: Vemo, kdo ste, odgovarjali boste," je poudarila predsednica komisije.
Poleg tega predlaga prepoved zagotavljanja storitev na področju računovodstva in svetovanja ruskim podjetjem.
EU želi Rusom preprečiti nakup evropskih nepremičnin
Evropska unija naj bi šestemu paketu sankcij, ki naj bi povečala pritisk na ruskega predsednika, dodala prepoved nepremičninskih transakcij z ruskimi državljani. Predlog Evropske komisije bi tako ustavil premoženjske posle z ruskimi državljani, rezidenti in subjekti glede lastniških pravic nepremičnin na ozemlju Unije, poroča Bloomberg. Prepoved bi veljala za Ruse, ki niso državljani EU in nimajo dovoljenja za prebivanje v državah članicah EU, ne pa tudi za tiste, ki imajo državljanstvo ali prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru ali Švici.
Po razpadu Sovjetske zveze so mnogi ruski milijarderji v Evropski uniji pridobili nepremičnine, saj so del ali večino svojega bogastva prenesli izven svoje domovine. Roman Abramovič je na primer lastnik 26.000 kvadratnih metrov velikega dvorca v Franciji, Suleiman Kerimov pa je povezan z vrhunsko francosko posestjo s teniškim igriščem in ogromnim ovalnim zunanjim bazenom.
Madžarska in Slovaška kot izjemi, kritični tudi Češka in Bolgarija
Sankcije morajo zdaj potrditi države članice. Veleposlaniki članic pri EU sankcije že obravnavajo. Kdaj bo dosežen dogovor, je težko napovedati, saj je Madžarska napovedala veto na uvedbo embarga na nafto.
Slovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je predlog Komisije glede embarga že pozdravil. "Odločne gospodarske sankcije EU so namreč edini način, da se končajo grozodejstva ruske vojske v Ukrajini," je zapisal na spletu.
Da bi Madžarska in Slovaška pristali na sankcije, naj bi jima dovolili izjemo, da lahko surovo nafto po obstoječih pogodbah od Rusije kupujeta do konca leta 2023. Tako zanju ne bi veljalo šestmesečno prehodno obdobje za uvedbo embarga na uvoz surove nafte iz Rusije, poroča Reuters.
"Ne vidimo kakršnegakoli načrta ali zagotovil, kako bo na podlagi trenutnega predloga potekal prehod in kaj bo zagotovilo madžarsko energetsko varnost," so sporočili iz tiskovne službe madžarske vlade. Na vprašanje, ali to pomeni, da Madžarska zavrača predlog komisije, zaenkrat niso odgovorili.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je kasneje na spletu objavil, da bo njegova država na tovrstne ukrepe pristala le, če bo uvoz surove nafte prek naftovodov izvzet.
Madžarska bo vložila veto na predlog EU o prepovedi uvoza ruske nafte, je za BBC povedal državni sekretar države za mednarodne komunikacije in odnose Zoltan Kovacs. Da je predlog nesprejemljiv ter da bi lahko uničil madžarsko gospodarstvo, pa je bil kritičen v pogovoru za BBC.
S tem je pod vprašaj postavil vprašanje predloga Komisije, saj ga mora odobriti vseh 27 držav članic. Kritičen je bil tudi, da je predlog v nasprotju z madžarskimi interesi. "Če sprejmemo to, bomo popolnoma uničili madžarsko gospodarstvo," je dejal.
Do predloga je bil kritičen tudi češki minister za industrijo in trgovino Jozef Sikela. Poudaril je, da predlog komisije ne predvideva, kako si bodo države razdelile breme, ki bi ga prinesel embargo na nafto iz Rusije. Prav tako ne vključuje mehanizma za skupne nabave in skupno distribucijo, je dejal in dodal, da predlog še preučujejo, a da se mu zdi to problematično.
Slovaška vlada pa je medtem zahtevala triletno izvzetje svoje države iz embarga, pri čemer je zavrnila povezovanje z madžarskim stališčem. "Ne drži, da se ne želimo pridružiti sankcijam proti Rusiji," je povedal slovaški gospodarski minister Richard Sulik. Pojasnil je, da je Slovaška skupaj s Češko in Madžarsko v drugačnem položaju kot druge države članice, ki so imele možnost takoj zamenjati dobavitelje nafte. Slovaška po ministrovih besedah potrebuje daljše prehodno obdobje, da bi se lahko prilagodila, poročajo tuje tiskovne agencije.
Izvzetje iz embarga je prav tako zahtevala Bolgarija. "Bolgarija bi tehnološko lahko zmogla brez ruske surove nafte, vendar bi to bistveno zvišalo cene goriva," je povedal namestnik bolgarskega premierja Asen Vasilev. "Tako da če Evropska komisija razmišlja o izjemah, bi tudi mi radi izkoristili to, saj bi bilo to najbolje za bolgarsko ljudstvo," je poudaril.
Ukrajinske oblasti so medtem opozorile, da so članice Evropske unije, ki blokirajo embargo na uvoz ruske nafte. "Če bo katera koli država v Evropi še naprej nasprotovala embargu na uvoz ruske nafte, bomo imeli dober razlog, da država označimo za sokrivo za zločine, ki jih je Rusija zagrešila na ozemlju Ukrajine," je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in ponovno dodal, da Rusija prihodke od nafte in plina uporablja za nadaljnje financiranje svojega vojnega stroja.
Finančna pomoč Ukrajini
Predsednica komisije se je sicer v nagovoru v parlamentu zavzela tudi za finančno pomoč Ukrajini po vojni. Najprej ji je treba zagotoviti kratkoročno ekonomsko podporo za soočanje z negativnimi posledicami vojne. Nato pa je v drugi fazi treba zagotoviti tudi obnovo države, saj da je uničenje veliko. Po njenih besedah je težko podati natančno oceno škode, vendar pa ekonomisti govorijo o več sto milijardah evrov.
"Evropa ima do Ukrajine posebno odgovornost. Z našo podporo lahko Ukrajinci obnovijo svojo državo za prihodnjo generacijo. Zato danes predlagam, da začnemo pripravljati ambiciozen paket obnove za naše ukrajinske prijatelje," je povedala.
Ta paket mora po njenih besedah omogočiti obsežne naložbe za to, da bi zadostili potrebam in zagotovili potrebne reforme. Nasloviti mora tudi obstoječe slabosti ukrajinskega gospodarstva ter postaviti temelje za trajnostno dolgoročno rast. Ukrajini lahko pomaga tudi pri boju proti korupciji, prilagajanju zakonodaje evropskim standardom ter okrepitvi ukrajinske proizvodne zmogljivosti, je povedala von der Leynova.
"To bo prineslo stabilnost in gotovost, potrebni za to, da bo Ukrajina privlačna za neposredne tuje investicije. In navsezadnje, bo tlakovalo tudi pot ukrajinski prihodnosti v Evropski uniji," je še poudarila.
KOMENTARJI (1697)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.