Med spopadi v ruskem Belgorodu tudi civilna žrtev

"Na našo veliko žalost imamo žrtve. Miroljuben civilist, prebivalec naselja Kozinka, je umrl v rokah ukrajinskih sil. Iskreno sožalje vsem sorodnikom in bližnjim," je na Telegramu zapisal guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov, ki je pred tem poročal tudi o smrti ženske, ki je umrla med evakuacijo.

Spopadi v regiji so izbruhnili v ponedeljek, ko je v Belgorod iz Ukrajine vstopila skupina saboterjev. Ruske sile naj bi napade skupine nazadnje odbile in jo potisnile nazaj v Ukrajino. Pri tem pa naj bi ubile več kot 70 borcev, ki so jih tudi označile za ukrajinske teroriste. Tekom noči naj bi nad regijo, ki se nahaja v bližini ukrajinske meje, sestrelili tudi več dronov.

Informacije sicer prihajajo iz območja, kjer zakon omejuje poročanje o ruskih vojaških operacijah. Informacij tako nismo mogli neodvisno preveriti.

BBC je kasneje potrdil, da je bila med napadom poškodovana tudi stavba, ki jo uporablja glavna ruska varnostna agencija FSB. Kaj točno je povzročilo škodo, pa za zdaj še ni jasno.

Lokalne oblasti so danes v regiji odpravile t.i. protiteroristični režim, ki so ga uvedle v ponedeljek in ki je varnostnim silam dal obsežna pooblastila, kot so preverjanje identitet ljudi, nadzor nad komunikacijami, pa tudi morebitno evakuacijo prebivalcev s prizadetih območij.

Gladkov je evakuiranim prebivalcem regije sporočil, naj se še ne vračajo v napadene kraje. Koliko ljudi so ruske oblasti evakuirale, sicer ni znano, samo v okrožju Grajvoron pa naj bi postavili začasna zavetišča za približno 9300 razseljenih ljudi.

Odgovornost so po poročanju CNN prevzeli proukrajinski saboterji, ki so v ponedeljek vdrli v Belgorod. Eden od ukrajinskih uradnikov je sicer pred tem dejal, da skupino sestavljajo ruski državljani. Zagotovil je tudi, da so delovali neodvisno in nepovezano z ukrajinsko vojsko.

Ukrajinske oblasti so tudi danes zanikale vpletenost v spopade in poudarile, da za njimi verjetno stojita skupini Legija "Svoboda Rusiji" in Ruski prostovoljski korpus. "To so ruski patrioti, ki želijo spremeniti politični režim v državi," je pojasnila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.

Želijo spremeniti politični režim v Rusiji

Legija "Svoboda Rusiji", protikremeljska milica s sedežem v Ukrajini, je medtem v ponedeljek sporočila, da je "popolnoma osvobodila" obmejno mesto Kozinka. Danes zjutraj pa je na Telegramu zapisala, da nadaljuje "osvobajanje" regije Belgorod.

Obe paravojaški skupini pa sta za ukrajinsko televizijo Suspilne povedali, da si želita ustvariti "demilitarizirano območje na meji z Rusko federacijo, s katerega se ne bo moglo obstreljevati Ukrajine", poroča britanski BBC.

Ni sicer znano, da bi Legija "Svoboda Rusiji" pred tem sodelovala v večjih bitkah med vojno. "Smo Rusi, tako kot vi. Razlikujemo se le po tem, da nismo želeli več opravljati dejanj zločincev, ki so na oblasti. Z orožjem zagovarjamo svojo in vašo svobodo. Toda danes je čas, da vsak prevzame odgovornost za svojo prihodnost." 

Da so sodelovali v napadu, je kasneje sporočila tudi druga protikremeljska milica, Ruski prostovoljni korpus, ki ga vodi ruski nacionalist.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je bil predsednik Vladimir Putin obveščen in da poteka delo za izgon "saboterjev", poroča državna tiskovna agencija RIA Novosti. Novic o zavzetju ruskih ozemelj pa sicer niso potrdili.

Regija Belgorod je bila že od začetka vojne v Ukrajini večkrat tarča obstreljevanja, v katerem je bilo ubitih in ranjenih več ljudi.

Zelenski obiskal ukrajinske čete na fronti v Donecku

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa"je obiskal frontne položaje ukrajinskih oboroženih sil na obrambni črti Vugledar-Marjinka v regiji Doneck", je sporočilo ukrajinsko predsedstvo in ob tem objavilo fotografije Zelenskega z vojaki. Kot so ob tem še navedli, jim je predsednik podelil tudi odlikovanja.

"Vsak dan na bojišču ukrajinski marinci dokazujejo, da so močna sila, ki uničuje sovražnika, osvobaja ukrajinsko zemljo in opravlja najtežje naloge v najtežjih razmerah," je dejal ukrajinski predsednik. Ob tem je napovedal, da bodo oblikovane nove brigade, ki bodo opremljene s sodobno opremo in orožjem, še piše v izjavi predsedstva.

Na območju Vugledarja in Marjinke že mesece potekajo boji z rusko vojsko. Ukrajinske enote so med rusko zimsko ofenzivo zadrževale ruske sile okoli Vugledarja, kar je ruski strani onemogočilo večje napredovanje v Donecku.

Zelenski je ukrajinske čete obiskal po vrnitvi iz tujine, kjer se je prejšnji petek udeležil vrha Arabske lige v Džedi, nato pa v nedeljo v Hirošimi še srečanja voditeljev skupine G7, ki so potrdili nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji.

Na vrhu G7 na Japonskem se je Zelenski mudil ravno v času, ko je ruska stran zatrdila, da so njene sile v celoti zavzele mesto Bahmut na vzhodu Ukrajine, kar pa je Kijev kasneje zanikal. Ukrajina po navedbah Kijeva še vedno nadzira enega od predelov Bahmuta. Za nadzor tega mesta ukrajinska in ruska stran bijeta boje že skoraj 15 mesecev.

Po navedbah ukrajinskega obrambnega ministrstva so se spopadi v Bahmutu in okoli mesta umirili. "V mestu so boji oslabeli. Sovražnik še naprej prečesava okrožja, ki jih nadzoruje, in išče ukrajinske vojake. Naše enote nadzorujejo jugozahodno obrobje mesta," je na Telegramu danes sporočila namestnica obrambnega ministra Hana Maljar.

Dodala je še, da se boji nadaljujejo v predmestjih, kjer so ruske sile deloma prešle v obrambo. Ukrajinske sile naj bi dosegle tudi "manjše pridobitve" severno in južno od Bahmuta. Vodja ruske najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je konec minulega tedna skupaj z ruskimi oblastmi naznanil zavzetje od spopadov povsem uničenega Bahmuta. Takrat je napovedal, da bo do 1. junija položaje Wagnerja v Bahmutu predal ruski vojski.

Ruski premier ob začetku obiska na Kitajskem za krepitev gospodarskega sodelovanja

Ruski premier Mihail Mišustin se je ob začetku dvodnevnega obiska na Kitajskem zavzel za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. V sredo se bo Mišustin v Pekingu srečal tudi s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, potem ko je ta marca obiskal Moskvo, in podpisal vrsto trgovinskih dogovorov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pred pogovori v Pekingu se je Mišustin udeležil poslovnega foruma v kitajski metropoli Šanghaj, na katerem je dejal, da je Rusija pripravljena povečati izvoz svojih kmetijskih proizvodov na Kitajsko, pri čemer pa bi bilo po njegovih besedah potrebno odstraniti ovire. V ozadju tega so težave Rusije pri izvozu kmetijskih proizvodov zaradi zahodnih sankcij, uvedenih po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav sankcije niso bile uvedene posebej proti ruskemu kmetijstvu, omejitve financiranja izvoza in zavarovanja ladij vplivajo tudi na ta sektor.

Rusko-kitajski poslovni forum v Šanghaju poteka ob obisku Mišustina, ki je na Kitajsko pripotoval na povabilo premierja Li Čjanga. V sredo se bo ruski premier v Pekingu srečal tudi s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, strani pa naj bi ob tej priložnosti podpisali vrsto dogovorov o infrastrukturi in trgovini, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Poslovnega foruma se je udeležil tudi podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak, ki je pristojen za energetsko politiko. Kitajska je lani postala največji kupec ruske energije, potem ko je izvoz plina iz Rusije v zahodne države upadel zaradi sankcij, uvedenih po invaziji na Ukrajino.

Kitajska in Rusija sta v zadnjih letih okrepili gospodarsko sodelovanje in diplomatske stike, njuno strateško partnerstvo pa se je po ruski invaziji na Ukrajino še utrdilo. Kitajska trdi, da je pri vprašanju vojne v Ukrajini nevtralna, vendar pa doslej ni hotela obsoditi Rusije za invazijo.

Kitajski predsednik Ši se je konec marca v Moskvi srečal z ruskim kolegom Putinom, voditelja pa sta ob tej priložnosti napovedala novo obdobje v odnosih med državama in podpisala sporazum o razširitvi strateškega partnerstva do leta 2030. Ši je Putina tudi povabil, naj še letos obišče Kitajsko.