Milijon topniških izstrelkov za Ukrajino

Kot je zapisal Borrell, se je danes 18 držav pridružilo projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil. Med 17 članicami EU, ki so ob Norveški podprle dogovor, so Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Estonija, Finska, Francija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Švedska. Slovenije ni med njimi.

"Delamo ključni korak k izpolnitvi naših obljub, da bomo Ukrajini dobavili več topniškega streliva," je poudaril. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je ob tem zapisal, da v Ukrajino prihaja dodaten milijon izstrelkov iz Evrope.

Zunanji ministri EU so podprli Borrellov predlog, da se iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega sredstva prispevajo članice, nameni milijarda evrov za dobave topniškega streliva Ukrajini iz trenutnih zalog evropskih držav. Še milijardo evrov pa bi v skladu s predlogom namenili za skupno naročanje streliva, ki bi ga namenili Ukrajini. Pristop poleg teh dveh stebrov sestavlja še tretji, ki bi bil namenjen okrepitvi zmogljivosti evropske obrambne industrije. Politični dogovor ministrov, ki ga je pridobila STA, določa cilj, da bi v naslednjih 12 mesecih Ukrajini dobavili milijon topniških izstrelkov.

Svet EU naj bi države članice pozval, da še pred 30. septembrom letos od evropske obrambne industrije in Norveške skupaj naročijo topniške izstrelke kalibra 155 milimetrov in tudi rakete, če bo Ukrajina za to prosila.

Politični dogovor so na zasedanju v Bruslju dosegli zunanji ministri držav članic, med njimi tudi slovenska ministrica Tanja Fajon. O tem bodo kasneje razpravljali še na skupnem zasedanju z obrambnimi ministri.

Svet naj bi Evropsko komisijo ob tem pozval, naj pripravi konkretne predloge za okrepitev proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije, zagotavljanje varnih dobavnih verig in učinkovitih postopkov naročanja ter spodbujanje naložb, tudi prek evropskega proračuna.

Članice se glede na doseženi politični dogovor obenem strinjajo, da se preuči možnost nadaljnjega zvišanja zgornje meje evropskega mirovnega instrumenta za 3,5 milijarde evrov. Ravno pretekli teden so sicer to mejo zvišali za dve milijardi na nekaj manj kot osem milijard evrov za obdobje do leta 2027.

V Kijevu so že pozdravili današnji dogovor članic EU. "To je zelo močan korak k zagotavljanju evropske varnosti," je na zapisal vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.

Evropski mirovni instrument je bil ustanovljen marca 2021, da bi EU omogočil financiranje vojaške pomoči njenim mednarodnim partnerjem v luči prizadevanj po okrepitvi njene mednarodne vloge. Poleg Ukrajine je EU v okviru mirovnega instrumenta, ki ni del evropskega proračuna, doslej podprla tudi druge države, med njimi Gruzijo, Moldavijo, BiH, Mali in Somalijo.

O zvišanju zgornje meje bodo predvidoma na zasedanju konec tedna razpravljali voditelji držav članic, ki imajo na dnevnem redu tudi nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. O tem so govorili že na februarskem izrednem zasedanju, ki se ga je v živo udeležil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in jih pozval k nadaljnjim dobavam orožja ter streliva.

Šarec: Skupnemu naročanju streliva se bo v kratkem pridružila tudi Slovenija

Po besedah slovenskega obrambnega ministra Marjana Šarca se bo tudi Slovenija v kratkem pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se danes dogovorile članice EU in Norveška. Kot je pojasnil, sama ne bo kupovala streliva, ampak bo prispevala v evropski mirovni instrument, iz katerega se bodo financirale skupne nabave streliva za Ukrajino.

"Slovenija bo ta podpis opravila v kratkem, ko opravi vse postopke, ki so v takšnih primerih običajni," je o sodelovanju Slovenije pri skupnem naročanju streliva za Ukrajino povedal Šarec. Pojasnil je, da Slovenija ne bo kupovala streliva, ampak bo prispevala v evropski mirovni instrument, iz katerega se bodo financirale skupne nabave streliva za Ukrajino.

"Zavedamo se, da bo streliva slej ko prej zmanjkalo, in zato je ta sklad izjemno pomemben in ta dogovor izjemno pomemben," je povedal. Dogovor bo omogočil, da bo proizvodnja streliva v državah, kjer ga proizvajajo, potekala, kar pa bo omogočilo pomoč Ukrajini. Slovenija kapacitet za proizvodnjo streliva nima, je dodal Šarec.

Slovenija je sicer doslej Ukrajini že dobavila nekaj streliva, je še povedal obrambni minister.