Pristaniško mesto na jugu Ukrajine je takoj po začetku ruske invazije 24. februarja postalo središče najbolj srditih napadov. Posnetki kriznega žarišča so iz dneva v dan prikazovali, kako obsežno postaja uničenje celotne infrastrukture. Mesto je v ruske roke uradno padlo 16. maja, ko so se predali še zadnji ukrajinski borci, ki so se zabarikadirali v podzemlje jeklarne Azovstal.
Napadi so prenehali, opustošenje je ostalo. Vadim Bojčenko, župan "v izgnanstvu", je sporočil, da je bilo v večtedenskih spopadih poškodovanih 1356 stanovanjskih blokov in 40 odstotkov vseh zasebnih hiš v mestu. Kot pravi, je večina tako uničenih, da se jih ne more več obnoviti, zato bo treba zgraditi nove objekte.
Ukrajinci računajo, da bo celotna obnova trajala od sedem do 10 let: "Preliminarna ocena strokovnjakov je, da bi stroški obnove domovanj za 220.000 ljudi, ki bi živeli tam, znašali 14 milijard evrov. Ampak končna številka bo znana šele po dejanskem pregledu poškodovanega terena po končani ruski okupaciji," je dodal.
Opreti se nameravajo na izkušnje iz 2. svetovne vojne
Po njegovih besedah si bodo pomagali z izkušnjami obnove na evropskih tleh iz preteklosti. Pojasnjuje namreč, da so že stopili v stik s strokovnjaki iz mest, ki so bila uničena med 2. svetovno vojno – denimo Gdansk, Varšava, Dresden, Rotterdam.
"Preučujemo njihove poteze. Upamo, da bo Mariupolu namenjeno posebno poglavje v Marshallovem načrtu pomoči za Ukrajino. Zahvaljujem se predsedniku Volodimirju Zelenskemu, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in Evropski centralni banki za pozornost, ki jo namenjajo našemu mestu. Verjamem, da bomo skupaj obnovili Mariupol in ga naredili še boljšega," je poudaril.
V Mariupol se počasi vrača življenje
Toda videti je, da Rusi ne nameravajo predati vajeti Mariupola. Kot je razvidno iz fotografij in posnetkov, ki jih je naredila tiskovna agencija Associated Press, se v mesto, kjer so prebivalci tedne in tedne preživeli v kleteh, tudi na površje vrača življenje.
Pred vojno je tam živelo 430.000 ljudi. Po neuradnih podatkih ukrajinske strani je vojna terjala 20.000 življenj, na tisoče jih je zbežalo, 50.000 ljudi pa je pristalo na ozemlju Rusije ali samooklicane proruske republike Doneck. Ukrajinci pravijo, da so jih tja deportirali, Rusi pa vztrajajo, da so jih na njihovo lastno željo namestili na teh lokacijah, češ da imajo tam sorodnike.
Narodnostna sestava prebivalstva v Mariupolu je bila namreč zelo mešana, saj so Rusi predstavljali skoraj polovico predvojnega prebivalstva.
Obnova zaradi razsežnosti uničenja ne poteka po načrtih
V mestu naj bi ostalo približno 100.000 ljudi, tja se počasi vrača življenje, čeprav še vedno ni normalne oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Proruska oblast v Donecku je sicer načrtovala, da bodo kritično infrastrukturo obnovili do 1. septembra, vendar so zdaj priznali, da ne bo šlo.
"Glede na raven uničenja v Mariupolu je na žalost nemogoče, da bi vse postorili do septembra. Toda vseeno obsežna dela že potekajo," je vodja Ljudske republike Denis Pušilin zatrdil za rusko televizijsko postajo Rossiya-24.
Dejal je, da je bila oskrba z električno energijo v tamkajšnjem pristanišču že v celoti obnovljena, luka pa bo po njegovih besedah kmalu postala pomembno vozlišče za izvoz in uvoz.
Pojasnil je, da je dela že začelo tudi vojaško gradbeno podjetje: "Poteka gradnja popolnoma nove soseske. Poleg novih bivališč bo tam ustvarjena celotna stanovanjska skupnost. Do 1. septembra nameravamo opremiti 1011 stanovanj, naslednji sklop do dokončan do 1. oktobra," je napovedal.
Rusi gradijo nove stanovanjske skupnosti
AP je objavil fotografije in posnetke omenjenega gradbišča, s kamero pa so obiskali tudi vzorčno stanovanje. "Na šestih gradbiščih pospešeno dela več kot 500 ljudi, pomagajo si z 80 gradbenimi stroji. Do konca meseca načrtujemo še začetek del na drugih šestih. Vsako stanovanje bo opremljeno s štedilnikom, pomivalnim koritom, straniščem. Položen bo linolej, stene bodo pobeljene, razsvetljava napeljana. Ljudje se bodo lahko takoj vselili v nova stanovanja in začeli bivati tam," je pojasnil Oleg Pečenkin iz gradbenega podjetja ruskega obrambnega ministrstva.
Medtem pa je svetovalec Vadima Bojčenka, ki de jure še vedno ostaja uradni župan Mariupola, čeprav so proruske sile mestno oblast de facto prepustile Konstantinu Ivaščenku, objavil svoj videoposnetek.
"Prebivalci Mariupola so prisiljeni odstranjevati ruševine in čistiti ulice, da bi prišli do hrane. Skodelica kaše in steklenica vode so edino zagotovljeno plačilo za naporno delo," je Petro Andrjuščenko zapisal ob posnetkih iz omenjenega mesta.