Madžarska grozi z vetom na embargo ruske nafte

"Jasno smo povedali, da ne bomo nikoli podprli širjenja sankcij EU na uvoz ruskih energentov," je v nedeljo dejal poslanec madžarskega parlamenta Gergely Gulyas. Evropska komisija naj bi namreč zaradi vojne v Ukrajini do konca leta predlagala popolno prepoved trgovanja z rusko nafto in plinom, do takrat pa naj bi države postopoma uvajale omejitve uvoza.

Madžarska, ki je močno odvisna od ruske energije, je bila sicer med tistimi državami, ki so najglasneje nasprotovale širitvi sankcij, poročajo tuji mediji. Vlada Viktorja Orbana je tudi večkrat opozorila na hudo škodo, ki bi jo madžarskemu gospodarstvu povzročil embargo na ruske energente. "Takšne odločitve zahtevajo soglasje, zato ni smiselno, da bi komisija predlagala sankcije, ki bi omejile madžarska naročila," je za madžarsko televizijo dodal Gulyas.

Da se stališče Madžarske do uvedbe sankcij na področju uvoza ruske nafte in plina ni spremenilo ter da embarga ne podpirajo, je po spletu sporočil tudi tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs. Ob tem je zanikal tudi trditve nemških medijev da sta tako Madžarska kot Avstrija umaknili svoje grožnje z vetom.

Orban, ki je bil na premierski položaj znova izvoljen prejšnji mesec, je v preteklosti že dejal, da Budimpešta podpira različne ukrepe zoper Rusijo, saj da je "enotnost Unije pomembna", vendar pa je ob tem opozoril še, da širitve sankcij na naftni in plinski sektor ne podpira. "To bi ubilo Madžarsko," je dejal in dodal, da sankcije močno škodujejo tudi evropskemu gospodarstvu.

Z Rusijo so se dogovorili, da bodo nafto in plin plačevali v rubljih. To zahtevo je Rusija uvedla kot odgovor na sankcije Zahoda. Rusija je sicer prejšnji teden že prekinila dobavo plina Poljski in Bolgariji.

Poljska ministrica za okolje Anna Moskwa se je pred zasedanjem ministrov EU, pristojnih za energetiko, zavzela za takojšnjo uvedbo sankcij proti Rusiji na področjih nafte in plina. "To je nujen korak, ki mora biti vključen v naslednji sveženj sankcij. Najbolje je, da se uvede oboje hkrati," je poudarila, ni pa komentirala madžarskih groženj z vetom, saj da želi najprej govoriti z madžarskim kolegom.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck pa je v odzivu na madžarsko grožnjo z vetom izrazil razumevanje za to, da nekatere države potrebujejo več časa, da se pripravijo na prepoved uvoza ruske nafte. Vendar pa morajo po njegovem mnenju vse prispevati svoj delež pri tem. Vse države članice je pozval, naj kar se da hitro zmanjšajo odvisnost od ruskih energentov. "Solidarnost z Ukrajino zahteva, da hitro in drastično zmanjšamo dobavo fosilnih goriv iz Rusije," je poudaril.

Do embarga na uvoz ruske nafte sta bili še nedolgo nazaj zadržani tudi Nemčija in Avstrija, a sta zdaj omilili svoje stališče. Habeck je zdaj ponovil, da je Nemčija storila veliko za zmanjšanje odvisnosti od nafte iz Rusije in da je pripravljena na uvedbo embarga. Podobno je pred zasedanjem ministrov v Bruslju povedala avstrijska ministrica za energetiko Leonore Gewessler. "Avstrija je pripravljena podpreti embargo na nafto, če se Evropska komisija in države članice odločijo za to," je dejala.

Članice EU enotno proti plačevanju plina v rubljih in za spoštovanje sankcij proti Rusiji

Ministri EU za energetiko so se glede plačevanja ruskega plina v rubljih na izrednem zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba spoštovati sankcije proti Rusiji in obstoječe pogodbe, je po srečanju povedala francoska ministrica Barbara Pompili. "Lahko potrdim, da so vse članice povedale, da je treba izvajati sankcije in spoštovati pogodbe, ki vključujejo plačilo v evrih," je dejala.

Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je ob tem pojasnila, da plačevanje ruskega plina v skladu z ruskimi zahtevami, ki predvidevajo plačevanje prek dveh računov pri ruski banki Gazprombank, pri čemer ruske oblasti pretvorijo evre v rublje, predstavlja kršitev sankcij proti Rusiji. Napovedala je, da bo komisija na zahtevo ministrov za energetiko pripravila dodatne smernice za države in podjetja, kaj je v okviru sankcij dovoljeno in kaj ne.

Ministri so sicer po besedah Pompilijeve odločno obsodili enostransko odločitev ruskega podjetja Gazprom, ki je prejšnji teden ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, ker ga nista plačali v rubljih. "Znova smo potrdili enotnost in solidarnost vseh držav članic," je dejala ob tem.

Po mnenju Simsonove pa enostranska odločitev Gazproma pomeni novo točko preloma v trenutni krizi. "To je neupravičena kršitev obstoječih pogodb in opozorilo, da je lahko katerakoli država naslednja," je dejala. Pojasnila je, da morajo evropska energetska podjetja naslednje plačilo plina opraviti sredi maja.

V luči zadnjih dogodkov so ministri danes preučili tudi pripravljenost unije na prihodnjo zimo. Simsonova jih je pozvala, naj pripravijo načrte za dobavo plina in napolnijo skladišča. Poleg tega je treba diverzificirati dobavo prek skupne platforme za nabavo energentov, se je zavzela.

Ruskega plina se ne sme nadomestiti s plinom drugih dobaviteljev, je še poudarila, ampak je treba okrepiti uporabo obnovljivih virov energije, vključno z zelenim vodikom. Vse to bo vključeval tudi načrt komisije za zmanjšanje odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv, ki ga bodo predstavili še ta mesec. Vsi ti ukrepi za povečanje pripravljenosti na prihodnjo zimo pa bodo po mnenju Simsonove in Pompilijeve zagotovili tudi, da bo unija pripravljena na morebitno popolno prekinitev dobave ruskega plina državam članicam EU.

Tokratno zasedanja ministrov za energetiko se ni udeležil nihče od ministrov ali državnih sekretarjev odhajajoče slovenske vlade. Slovenijo je zastopala namestnica stalnega predstavnika pri EU Tamara Weingerl Požar. Ta je na zasedanju poudarila, da Slovenija pozdravlja enotnost in solidarnost na področju zagotavljanja energije in energetskega razvoja v EU, je slovensko stalno predstavništvo zapisalo na spletu.