Novi leopardi za Ukrajino: 'Vojne ne podaljšuje pomoč Zahoda, temveč Rusija'

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je 24. februarja lani napad utemeljil s tem, da Ukrajina izvaja genocid na rusko govorečem vzhodu države, je s tem sprožil najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni, ki mu ob nepripravljenosti na mirovna pogajanja obeh strani ni videti konca.

Spopadi se nadaljujejo tudi danes, Ukrajince je bilo obletnice strah, saj je Rusija v preteklosti za uničujoče napade že izbrala posebne datume, kot so na primer prazniki. "Nov ruski udar je poškodoval glavni cevovod, ki je oskrboval več kot 40 tisoč ljudi. Popravila se bodo nadaljevala brez premora, dokler oskrba z ogrevanjem ne bo znova vzpostavljena," je dan pred obletnico v tradicionalnem večernem nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ruski napadi so  namreč v Hersonu poškodovali cevovod za ogrevanje.

"Ukrajina se ni zlomila, ni se predala. Ve, da je vsak jutri vreden boja," pa so bile besede, ki jih je Zelenski namenil v govoru ob obletnici, v katerem je dejal, da so bili v minule letu nepremagljivi. "Naredili bomo vse, da letos zmagamo," je nadaljeval in se zahvalil vojski, zdravnikom, prostovoljcem in tujim partnerjem Ukrajine za skupne napore pri upiranju ruski agresiji.

"Upiramo se vsem grožnjam, obstreljevanju, raketam, brezpilotnim letalom, izpadom električne energije in mrazu. Močnejši smo od tega," je še dejal ukrajinski predsednik. Oglasil se je tudi vodja vojaške uprave hersonske oblasti Oleksandr Prokudin, ki je prebivalcem svetoval, naj oblečejo topla oblačila in za ogrevanje pripravijo grelnike.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je medtem prepričan v zmago Rusije. Ob obletnici pa je izrekel tudi kontroverzni predlog, da bi morala ruska vojska ukrajinske sile potisniti vse do Poljske. "Zmaga bo naša, a doseči moramo vse cilje posebne vojaške operacije. To pa pomeni odrivanje grožnje, tudi vse do poljske meje," je zapisal na Telegramu.

Leto vojne je zahtevalo grozovit davek. Sprožila je največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi. Po svetu je razseljenih več kot osem milijonov beguncev, več kot pet milijonov pa jih je razseljenih znotraj države. Ob tem je zahtevala tudi več deset tisoč žrtev, med njimi številne civilne, uničeno je gospodarstvo Ukrajine.

"24. februarja se je na milijone ljudi odločilo – ne bo plapolala bela zastava, temveč modro-rumena. Ne beg, ampak soočenje. Upiranje in boj. Bilo je leto bolečine, žalosti, vere in enotnosti. A ostali smo nepremagljivi. Vemo, da bo leto 2023 leto naše zmage!" je ob obletnici zapisal Zelenski.

Morawiecki v Ukrajino dostavil nemške tanke

Ob obletnici pa se je v ukrajinsko prestolnico vrnil poljski premier Mateusz Morawiecki. Z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom je v središču Kijeva na spominsko steno žrtvam vojne položil venec.

Morawiecki se je med obiskom v Kijevu srečal tudi z ukrajinskim predsednikom. "Na obletnico ruskega napada na Ukrajino sem v Kijevu, s katerim dajem jasen znak nadaljnje podpore pri obrambi Ukrajine," je dejal Poljak. "Prišel bo dan, ko bo Ukrajina znova svobodna, varna in suverena. Prišel bo dan, ko bo Ukrajina del Evropske unije in Nata. Približujemo se poslednji zmagi," je dodal.

"Danes vam kot prva evropska država želimo predati prve štiri tanke leopard 2A4. Kmalu vam jih bomo predali še več, prav tako pa bomo v nekaj dneh dobavili tanke PT-91," je dejal poljski premier in zatrdil, da se Varšava zavzema za to, da bi zaveznice v EU in Natu storile enako.

Sporočil je tudi, da je Poljska pripravljena usposabljati ukrajinske pilote za bojna letala F-16, vendar se bo po njegovih besedah treba o tem dogovoriti v okviru širše koalicije.

"Moč poljsko-ukrajinskih odnosov Moskvo straši, o tem sem prepričan. Njihova barbarska agresija pa zahteva odločen odgovor," je še dejal Morawiecki. V luči tega naj bi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaprosil, naj EU na seznam sankcij doda tudi glavne ruske propagandiste.

Ob tem je bil kritičen do novega svežnja sankcij EU proti Rusiji, ki ga je označil za prešibkega. Diplomati v Bruslju so sicer upali, da bodo pred prvo obletnico invazije objavili nov sveženj sankcij, vendar so povedali, da so pogajanja zastala zaradi nasprotovanja Poljske.

Njegov obisk kaže na to, da sta se Poljska in Ukrajina v zadnjem letu zbližali. Poljska že dolgo lobira pri zahodnih državah, naj Ukrajini pošljejo več orožja, sprejela pa je tudi na milijone ukrajinskih beguncev. Ni pa šlo le za simbolični obisk ob obletnici vojne. Poljski premier je namreč s seboj, kot omenjeno, v Ukrajino pripeljal tudi prvo pošiljko obljubljenih nemških leopardov.

Obljubili še več tankov

Tanke leopard bo v Ukrajino poslala tudi Švedska, napadeni državi pa bo poleg tega zagotovila tudi sistema protizračne obrambe IRIS-T in HAWK. 

Švedski obrambni minister Pal Jonson je pojasnil, da bodo v Ukrajino poslali okoli deset tankov leopard 2A5. Ker gre za podoben model, kot ga uporablja Nemčija, bi lahko tanke Kijevu poslali ob usklajevanju z Nemčijo, je dodal.

Nemčija bo medtem Ukrajini dobavila dodatne štiri bojne tanke leopard 2A6, s čimer se bo skupno število nemških tankov obljubljenih Kijevu povečalo na 18, je danes sporočilo nemško obrambno ministrstvo. Ob tem so dodali, da bo Nemčija tako skupaj s partnericami Ukrajini zagotovila prvi tankovski bataljon.

"Povečali bomo število dobavljenih leopardov s 14 na 18. S tem lahko skupaj s portugalskimi in švedskimi partnerji zagotovimo mešani ukrajinski tankovski bataljon," je sporočilo nemško ministrstvo.

Nemčija je več tednov iskala partnerje za pomoč pri opremljanju ukrajinskega bataljona, ki naj bi ga sestavljalo 31 tankov leopard. To pa ji je sedaj z najnovejšimi obljubami Portugalske in Švedske vendarle uspelo. Portugalska je namreč Kijevu obljubila tri leoparde, Švedska pa, kot že omenjeno, še deset. Tudi Finska je v četrtek napovedala, da bo Ukrajini podarila tri tanke leopard 2.

Skupina G7 pozvala k umiku ruskih sil iz Ukrajine

Zelenski se je na prvo obletnico vojne pridružil članicam G7 na virtualnem srečanju, na katerem so voditelji znova poudarili zavezanost ustavitvi ruske agresije na Ukrajino. Ob tem so Moskvo pozvali, naj nemudoma, brezpogojno in v celoti umakne svoje sile s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine.

Članice G7 so se tudi zavezale, da bodo okrepili svojo diplomatsko, finančno in vojaško podporo Ukrajini ter povečale stroške za Rusijo in tiste, ki podpirajo njena vojna prizadevanja, pri čemer pa niso izpostavili nobene države. "Tretje države ali druge mednarodne akterje, ki se skušajo izogniti našim ukrepom ali jih spodkopati, pozivamo, naj prenehajo zagotavljati materialno podporo ruski vojni," so zapisali v skupni izjavi. 

Prav tako so opozorili, da je neodgovorna jedrska retorika Rusije nesprejemljiva in da bo vsaka uporaba kemičnega, biološkega, radiološkega ali jedrskega orožja s strani Rusije imela hude posledice.

Japonska, ki trenutno predseduje skupini G7, bi lahko ukrajinskega predsednika tudi osebno povabila na srečanje skupine, ki bo potekalo maja v Hirošimi. V Tokiu so ta teden napovedali še, da bodo Ukrajini ponudili novo finančno pomoč v višini 5,5 milijarde dolarjev. ZDA so medtem pred srečanjem skupine G7 napovedale dodatni dve milijardi dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, skupaj z Veliko Britanijo pa so napovedale tudi sankcije proti Rusiji, ki bodo med drugim neposredno prizadele ruski bančni in rudarski sektor ter njeno obrambno industrijo.

'O prihodnosti Ukrajine bodo odločali Ukrajinci. Ukrajina bo svobodna'

Ruska agresija je ob invaziji  naletela na oster odziv tudi zahodnih držav, ki so proti Moskvi uvedle sankcije ter začele dobavljati vojaško pomoč Ukrajini. Zaradi velike odvisnosti od ruskih energentov se zlasti Evropa sooča z energetsko krizo, ki je sprožila vsesplošno draginjo, vojna je ogrozila tudi prehransko varnost v svetu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je ob enem letu grozot poudarila: "O prihodnosti Ukrajine bodo odločali Ukrajinci. Ukrajina bo svobodna. Ukrajina bo obnovljena. Pravici bo zadoščeno."

Odzvali so se tudi v Evropskem svetu, kjer so izpostavili neverjetno moč ukrajinskega ljudstva. "Branili so svojo domovino in temeljna načela mednarodnega prava pred rusko agresijo. Pokazali so odločnost pri obrambi demokracije in svobode, odpornost v stiski in dostojanstvo, ko so se soočili z ruskimi zločini," so poudarili v skupni izjavi.

"Ukrajinci so svetu pokazali, da o prihodnosti Ukrajine odločajo Ukrajinci. Nobena država nima pravice vdreti k svoji sosedi ali kršiti njeno suverenost in ozemeljsko celovitost," so še poudarili. Ob tem so izpostavili, da ruska agresija krši Ustanovno listino ZN, načela ZN in vrednote človeštva. "Ob takih zločinih ne moremo in ne smemo ostati pasivni."

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil francosko podporo Ukrajini. "Ljudje Ukrajine. Francija vam stoji ob strani. Za solidarnost. Za zmago. Za mir," je zapisal na spletu.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier pa je na osrednjem nemškem dogodku ob obletnici v predsedniški palači v Berlinu zagotovil Kijevu nadaljnjo obsežno pomoč Nemčije. Pred kanclerjem Olafom Scholzem in več člani vlade je zagotovil, da se na Nemčijo lahko zanese. Ocenil je, da je ruski predsednik že izgubil, saj kdor dovoli ubijanje in uničuje mesta ter pusti lastne vojake nesmiselno krvaveti, ne bo nikoli stal pred zgodovino kot zmagovalec. Poudaril je, da vojne ne podaljšuje zahodna obrambna pomoč, temveč Rusija, ki zavrača mir.

Scholz je v video sporočilu pozval Putina, naj konča trpljenje. Tudi on je poudaril, da vojno niso podaljšale zahodne dobave orožja. "Prav nasprotno: prej ko bo ruski predsednik spoznal, da ne bo dosegel svojega imperialističnega cilja, večja je možnost za čimprejšnji konec vojne," je dejal.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je ocenila, da je "svobodni svet dolžan" Ukrajincem, ki branijo tudi evropske vrednote. "Ukrajina ni in ne bo sama, ker brani tudi vrednote svobode in demokracije, na katerih se je rodila evropska identiteta. Svobodni svet je dolžan ukrajinskim ženskam in moškim," je dejala.

Madžarski premier Viktor Orban je znova pozval k prekinitvi ognja v vojni razdejani Ukrajini, obenem pa priznal, da so možnosti za obojestransko sprejemljiv mirovni dogovor zelo majhne.