Raketno križarko, ki se je sprva imenovala Slava, so zgradili leta 1976 v ukrajinskem Mikolajivu. Uspešno je delovala od začetka 80. let prejšnjega stoletja, nato pa se je leta 1990 zaradi prenove vrnila v Mikolajiv. Aprila 2000 je ponovno začela delovati, in sicer pod novim imenom Moskva. Takrat je zamenjala križarko Admiral Golovko in postala poveljniška ladja ruske črnomorske flote.
Ladja je opremljena s 16 protiladijskimi raketami P-1000, imenovanimi Vulkan. Njihov doseg je najmanj 700 kilometrov. Strelivo uporablja kombiniran vzorec letenja, kar pomeni, da del poti premaga na veliki višini, v bližini cilja pa se ponovno spusti nižje.
Ladja je prav tako opremljena s sistemi protizračne obrambe velikega dosega S-300 Fort, ki ji omogočajo zagotavljanje conske zračne obrambe, torej za zaščito celotnega območja ali eskadrilje pred sovražnikovimi napadi, poroča ruska tiskovna agencija Interfax. Križarka je pravzaprav narejena za boj proti letalonosilkam, ki so sicer tudi glavno orožje ameriške mornarice.
Moskva je dolga 186 metrov, težka je 12.500 ton, potuje pa s hitrostjo 32 vozlov oz. 59 kilometrov na uro. Na krovu je običajno okoli 500 članov posadke.
Pomembnejše vojaške akcije
Avgusta 2008 je bila Moskva v sklopu ruske invazije na Gruzijo poslana na območje Črnega morja, kjer jo je med kratkim napadom z enim izstrelkom zadela gruzijska mornarica.
Pomembno vlogo je imela nato konec avgusta 2013, ko je bila napotena na Sredozemsko morje kot odgovor na kopičenje ameriških vojaških ladij ob obali Sirije. S 510-člansko posadko je tako varovala ruske sile v oporišču Hmeimim. Med krimsko krizo leta 2014 je bila medtem odgovorna za blokado ukrajinske flote v jezeru Donuzlav.
Od konca septembra 2015, ko je bila v vzhodnem Sredozemlju, je bila križarka zadolžena za zračno obrambo ruske letalske skupine v bližini sirskega mesta Latakija, ki je vodila zračno akcijo v Siriji.
Novembra 2015 po sestrelitvi ruskega Suhoj Su-24 so Moskvo, oboroženo z raketnim sistemom zemlja-zrak S-300F, namestili blizu obalne meje med Sirijo in Turčijo. Leta 2016 jo je zamenjala sestrska ladja Varyag v vzhodnem Sredozemskem morju.
Januarja 2016, po vrnitvi iz napotitve, naj bi ladjo prenovili in nadgradili, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev njena prihodnost do julija 2018 ostala negotova. Julija 2020 pa so končali popravila in vzdrževalna dela, zaradi katerih bi lahko bila v uporabi vse do leta 2040. Po popravilu naj bi se ladja v morje prvič vrnila avgusta 2020, a se je na napotitev dejansko začela pripravljati šele februarja 2021.
14. april: Moskva v eksploziji huje poškodovana, nazadnje potonila
Danes je v javnost prišla novica, da je Moskva zaradi eksplozije streliva na krovu huje poškodovana. Zaradi slabih vremenskih razmer stanja ladje tudi s pomočjo satelitskih slik ni bilo možno razbrati, v vsakem primeru pa je bilo jasno, da gre za največjo izgubo ruske mornarice po katastrofi podmornice Kursk.
Rusija je sicer zatrdila, da je bil vzrok za eksplozijo požar, vzroka za požar pa niso navedli. Ukrajina na drugi strani trdi, da sta raketno križarko zadeli dve protiladijski raketi, a svojih trditev za zdaj prav tako še ni podkrepila z dokazi.
Pentagon je nato sporočil, da ladja vseeno lahko pluje sama, in da je namenjena na popravilo v Sevastopol.
Moskva je nazadnje potonila v Črnem morju. To je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass danes potrdilo rusko obrambno ministrstvo, ki sicer trdi, da je ladja potonila v neurju, medtem ko so jo vlekli na varno.
"Med vlečenjem križarke Moskva v odrejeno pristanišče je zaradi poškodbe trupa pri eksploziji, do katere je prišlo zaradi požara, ladja izgubila stabilnost. V hudem neurju je potonila," so zapisali na ruskem ministrstvu.
