Ukrajina

'Ko pade granata, se niti ne zdrznejo, če ni zares v neposredni bližini'

Ljubljana, 02. 03. 2023 20.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Iz Ukrajine se je vrnila naša ekipa s posebnim poročevalcem Juretom Tepino. Na svoji dolgi poti so srečali številne ljudi, ki so pripovedovali o vojnih grozotah in spoznali življenje v mestih, kjer ni pitne vode. Kakšna je Ukrajina po letu dni od začetka ruske invazije?

"Putin išče dovolj razlogov, da bi Ukrajini lahko končno napovedal tudi vojno. S tem bi lahko ponovno oživil mobilizacijo. Namreč rabi vedno več vojakov. Za njegovo taktiko jih ne bo dovolj. Tudi vojno industrijo bi lahko z vojno napovedjo ponovno osvežil in vanjo dal več sredstev. Nekateri podatki pravijo, da jih za vsakih 100 uničenih ruskih tankov ali oklepnikov lahko trenutno nadomestijo samo 20. To pa seveda ni dovolj," Jure Tepina komentira možne posledice nedavnega vdora neonacistične organizacije Ruski prostovoljski korpus v ruske obmejne vasi in dodaja, da bi lahko šlo zgolj za prevaro. 

V zadnjih dneh sta bila s snemalcem tudi na jugu Ukrajine, v Mikolajevu in Hersonu. "V Hersonu smo imeli v zadnjih dneh kar nekaj težav. Ogromno živčnosti smo lahko videli. Bili smo dogovorjeni, da bomo lahko šli snemat artilerijsko enoto, pa so nam to zadnji hip odpovedali. Ukrajinski novinarji so nam povedali, da se to ne dogaja. Želeli smo posneti vojake v jarkih in tudi to so nam odpovedali zadnji hip."

Tepina pravi, da se ruska taktika v zadnjem času, predvsem v Bahmutu, imenuje "Nekaj je treba narediti". "Po drugi strani pa so Ukrajinci sprejeli to bitko, čeprav je Bahmut razmeroma nepomemben, zato da si z malo teritorija kupijo tudi nekaj časa. Namreč obojim se čas izteka in čakajo, da se bo zemlja osušila in da bo lažje za oklepnike. Medtem Ukrajinci pripravljajo več oklepnih divizij z oklepniki, ki so jih dobili iz zahoda. Sedaj se čaka, kdo bo imel tisti prvi in drugi udarec. Počasi bo teh možnosti za eno in drugo stran vse manj." 

Med dolgim potovanjem so govorili z veliko ljudmi in spoznali življenje v ukrajinskih mestih, ki jih je prizadela vojna vihra. "Predvsem v Hersonu je življenje brutalno. V Mikolajevu ni pitne vode. Tisto, kar pride iz vodovoda, je rjave barve, slana, smrdljiva tekočina. Hrana sicer je. Predvsem pa boli srce, ko vidiš prebivalce, ki so že popolnoma navajeni na to. Ko pade granata, se niti ne zdrznejo, če ni zares v neposredni bližini. Predvsem v Kijevu in večjih mestih imajo na svojih telefonskih aplikacijah sporočila, da gre za zračni napad, ampak se niti ne premaknejo. Imajo namreč kanale na Telegramu. Tam pogledajo, za kaj gre in če kakšen balon leti nad Belorusijo, se niti ne premaknejo." 

Na poti med Mikolajevim in Hersonom so našteli vsega 10 do 20 otrok. "Prav njihova prihodnost je tista, ki je na nitki."

"Do te vojne je seveda pripeljala napačna politika predvsem Rusije, ampak tudi Zahoda in Ukrajine. Ukrajina ima namreč hude težave tako s korupcijo kot z nacionalizmom. Denimo, videli smo v eni izmed trgovin, kako med spominki prodajajo kartice Waffen SS. To seveda ne sodi nikamor. Bili smo v Odesi, kjer je umrlo 46 proruskih nasprotnikov majdanskih protestov, po drugi strani jih je takrat umrlo 108 na majdansko-ukrajinski strani. Se pravi, štejejo ene in druge, kdo je bolj trpel. Pot v to vojno je bila seveda zelo meglena, ko pa so Rusi enkrat prestopili meje Ukrajine s tanki, pa je ta vojna postala povsem črno-bela. Ne bi preveč razlagal, kaj smo videli v ruskih mučilnicah in kaj so tam počeli z Ukrajinci. Ampak tukaj je jasno, kdo je agresor in kdo je žrtev. In vsi ti pozivi svetovnih in slovenskih mirovnikov so milo rečeno naivni in ne pomagajo predvsem žrtvi, tako da so skregani s to realnostjo, ki smo jo mi videli v Ukrajini," je sklenil. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10