Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova pravi, da Moskva ceni načrt Kitajske za rešitev konflikta v Ukrajini. Dodala je, da je Rusija pripravljena svoje cilje posebne vojaške operacije doseči tudi prek političnih in diplomatskih sredstev, poroča The Guardian.
"Cenimo iskreno željo naših kitajskih prijateljev, da k rešitvi konflikta v Ukrajini prispevajo z mirovnimi sredstvi. Strinjamo se s stališči Pekinga," je dejala. Vendar pa bi to pomenilo tudi priznanje nove teritorialne realnosti v Ukrajini, je dodala Zakharova, pri čemer se je sklicevala na rusko enostransko priključitev štirih ukrajinskih regij: Donecka, Luganska, Hersona in Zaporožja – ter Krima.
Zadevo je komentirala po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da v nekaj predlogih Kitajske vidi smisel, čeprav je nekaj tudi takšnih, ki jih ne razume. "Ampak nekaj je," je dodal na tiskovni konferenci ob prvi obletnici ruske invazije.
"Kitajska je povedala, kaj misli. Menim, da to, da je Kitajska začela govoriti o Ukrajini, ni slabo," je dejal Zelenski. "Toda vprašanje je, kaj sledi besedam. Vprašanje je v korakih in kam bodo pripeljali," je dodal.
Nekateri mediji poročajo, da je Zelenski prek Telegrama sporočil, da se namerava srečati s Šijem Džinpingom. "Kolikor vem, Kitajska spoštuje ozemeljsko celovitost. Zato mora narediti vse, da Rusija zapusti naše ozemlje," naj bi zapisal po poročanju AZgeopolitics.
Medtem ko je Kitajska po obtožbah Zahoda, da razmišlja o oboroževanju Rusije, pripravila dokument za politično rešitev konflikta v Ukrajini, pa nemški časopis Der Spiegel poroča, da naj bi se Rusija s kitajskim proizvajalcem dronov dogovarjala o prodaji 100 brezpilotnih letalnikov. Te naj bi prejeli aprila letos.
Kitajski proizvajalec brezpilotnih letal Xian Bingo Intelligent Aviation Technology naj bi namreč po navedbah časnika dejal, da je pripravljen izdelati 100 prototipov svojega brezpilotnega letala ZT-180, ki naj bi s seboj ponesel med 35 in 50 kilogramov težko bojno glavo. Dron naj bi bil podoben iranskemu Shaheedu-136, s katerim je Rusija izvedla že številne napade na Ukrajino.
Der Spiegel je ob tem poročal tudi, da naj bi imelo tudi podjetje Bingo načrte za pomoč pri vzpostavitvi proizvodnega obrata za drone v Rusiji, kjer bi lahko izdelali do 100 tovrstnih letalnikov na mesec. Bingo na prošnjo za komentar ni odgovoril.
"Predstavnikom Kitajske sem povedal, da tega ni mogoče sprejeti," je pred tem dejal nemški kancler Olaf Scholz, ko ga je javna televizija ZDF v četrtek vprašala o manj specifičnih poročilih, da bi Kitajska lahko pomagala Rusiji.
Peking je navedbe o oboroževanju Rusije pred tem zavrnil kot lažne informacije. "Vse strani bi morale podpreti Rusijo in Ukrajino pri delu v isti smeri in čim prejšnji ponovni vzpostavitvi neposrednega dialoga," piše v načrtu, ki so ga objavili na spletni strani zunanjega ministrstva.
Ruski predsednik Vladimir Putin je od začetka invazije v Ukrajini že večkrat zagrozil z jedrskim orožjem. Kitajska v dokumentu poudarja nasprotovanje ne le uporabi jedrskega orožja, temveč tudi grožnji z njegovo uporabo. Peking pa izpostavlja nujnost zaščite civilnega prebivalstva. "Strani v spopadu bi morale dosledno spoštovati mednarodno humanitarno pravo in se izogibati napadom na civiliste ali civilne objekte," piše v dokumentu.
ZDA so se na kitajski mirovni načrt odzvale kritično. Svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan je poudaril, da bi se vojna lahko končala jutri, če bi Rusija prenehala napadati Ukrajino in umaknila svoje sile. Kot je še dejal za ameriško televizijsko mrežo CNN, je Rusija to vojno že izgubila. "Cilji Rusije v tej vojni so bili izbrisati Ukrajino z zemljevida in jo vključiti v Rusijo. To jim ni uspelo in jim ne more uspeti," je dejal.
Kitajska si prizadeva, da bi bila v konfliktu nevtralna, obenem pa ohranja tesne vezi s strateško zaveznico Rusijo. Najvišji kitajski diplomat Vang Ji se je v sredo v Moskvi sešel s Putinom in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Po obisku je Moskva sporočila, da je Peking predstavil svoja stališča o pristopih k politični rešitvi spora.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da kitajskega mirovnega načrta še ni videl. Ocenil je, da je na splošno zelo dobro, da se je Kitajska začela pogovarjati o Ukrajini.
Von der Leyen in Stoltenberg zadržana do kitajskega načrta za Ukrajino
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sta se z zadržanostjo odzvala na kitajski načrt za politično rešitev konflikta v Ukrajini. Kot sta poudarila na novinarski konferenci ob robu proslav estonskega praznika neodvisnosti v Tallinnu, je Peking namreč že izbral stran v tem konfliktu. Stoltenberg je na skupni novinarski konferenci s predsednico komisije in estonsko premierko Kajo Kallas dejal, da Kitajska nima dovolj kredibilnosti, ker še ni obsodila ruske invazije na Ukrajino.
Kljub tesnim vezem z Moskvo, Peking do vojne v Ukrajini ohranja nevtralno držo. V 12 točkah danes objavljenega predloga med drugim poziva k pogajanjem, vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, opustitvi sankcij, pri tem pa poziva k zagotovitvi ozemeljske celovitosti vseh držav.
Stoltenberg je v luči poziva k pogajanjem izpostavil, da se po njegovem mnenju ruski predsednik Vladimir Putin ne pripravlja na mir, pač pa na nadaljnje ofenzive. Kot je dejal, se bo ta vojna verjetno končala za pogajalsko mizo, a pri tem poudaril potrebo po vojaški pomoči Ukrajini, da bi ta lahko sploh obstala kot suverena in neodvisna država.
Visoka gosta iz Bruslja sta ob prvi obletnici ruske agresije z istimi besedami sporočila: "Ukrajini bomo stali ob strani, dokler bo potrebno". Von der Leynova pa je ob tej priložnosti še poudarila, da Putin doslej v Ukrajini ni dosegel nobenega izmed svojih strateških ciljev, gostiteljica Kallas pa je pozdravila enotnost Evrope in Nata v zadnjem letu ter dodala, da ni prostora za strah.
Vodja skupine Wagner trdi, da so zavzeli kraj v bližini Bahmuta
Vodja ruske najemniške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je sporočil, da so njegove enote zavzele vas Berhivka v bližini mesta Bahmut v ukrajinski regiji Doneck. Rusko obrambno ministrstvo zavzetja vasi zaenkrat še ni potrdilo. Ruske sile bi tako lahko bile korak bližje zavzetju mesta Bahmut, ki je že več mesecev v središču hudih spopadov v natanko letu dni trajajoči ruski invaziji na Ukrajino.
Zavzetje Bahmuta bi Moskvi omogočilo nadaljnjo napredovanje do večjih mest v regiji, kot sta Kramatorsk in Slovjansk. Strokovnjaki so sicer različnih mnenj glede strateškega pomena Bahmuta, a je ta v zadnjem času postal ključna in simbolna točka vojne v Ukrajini.
Bitka za mesto je prav tako razkrila razhajanja med skupino Wagner in rusko vojsko, čeprav Kremelj to vselej zanika. Prigožin je namreč nedavno obtožil ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba Valerija Gerasimova, da sta zavrnila dobavo streliva njegovim borcem. Zavrnila naj bi jim tudi dobavo lopat za kopanje jarkov, takšna dejanja pa je označil za veleizdajo.
Od začetka invazije je Prigožin večkrat kritiziral rusko vojaško poveljstvo in po njegovem mnenju "pošastno birokracijo" v Moskvi, ki naj bi ovirala uspeh ruskih sil. Prav tako je ruske sile v preteklosti obtožil, da skušajo "ukrasti" zmage Wagnerju, kar je znak njegovega naraščajočega vpliva.
Velika Britanija napoveduje nove sankcije proti Rusiji
Eno leto po ruski invaziji na Ukrajino je Velika Britanija napovedala nove sankcije proti Moskvi, vključno s prepovedjo izvoza vsakega kosa opreme, ki jo je uporabila na bojišču. Zunanje ministrstvo je nato pojasnilo, da bodo mednarodno usklajene sankcije in trgovinski ukrepi usmerjeni na dele letal, radijsko opremo in elektronske komponente, poroča BBC.
Združeno kraljestvo je ob tem sankcioniralo tudi višje vodstvene delavce v ruski jedrski družbi Rosatom, pa tudi šefe dveh največjih ruskih obrambnih podjetij in štirih bank. "Ukrajinci obračajo tok proti Rusiji, vendar tega ne morejo storiti sami. Zato moramo storiti več, da pomagamo Ukrajini zmagati," je dejal zunanji minister James Cleverly.
Pozneje se bodo voditelji G7 virtualno srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kjer naj bi razpravljali o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji.
ZDA napovedujejo še dve milijardi vojaške pomoči
Združene države so sporočile, da bodo Ukrajini poslale nov paket vojaške pomoči v vrednosti dveh milijard dolarjev oz. 1,9 milijarde evrov. Novico o tem je sporočil Sullivan, ki je z Bidnom pred obletnico napada na Ukrajino nenapovedano obiskal Kijev.
Povedal je, da je ameriški predsednik Zelenskemu napovedal novo pomoč v obliki "topništva, streliva, Himrasov". Prav tako mu je obljubil ameriška oklepna vozila, kasneje pa še tanke, poroča BBC. Svetovalec za nacionalno varnost sicer ni navedel, katere vrste orožja lahko Ukrajina pričakuje v zadnjem paketu.
Moskva trdi, da Ukrajina pripravlja invazijo na Pridnestrje
Rusko obrambno ministrstvo je v četrtek sporočilo, da želi Ukrajina domnevno ofenzivo ruskih enot iz separatistične regije Pridnestrje v Moldaviji izkoristiti kot razlog za napad na to regijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem je zatrdilo, da se bo Rusija na provokacijo odzvala. V Kišinjovu so navedbe Moskve zanikali in pozvali k miru.
"Režim v Kijevu je okrepil priprave na invazijo na Pridnestrsko moldavsko republiko," je ministrstvo navedlo v izjavi in zatrdilo, da se na meji med Ukrajino in Pridnestrjem zbirajo ukrajinske enote. Separatistična moldavska regija Pridnestrje, ki meji na Ukrajino in v kateri živi veliko Rusov, se je po kratki vojni leta 1992 odcepila od Moldavije. Od takrat ima Rusija tam nameščene vojake, ki delujejo kot tako imenovani mirovniki. Moldavija, ki ni članica zveze Nato, je tudi politično v splošnem razdeljena med proevropske in proruske sile.
Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva naj bi ukrajinske sile napad na Pridnestrje začele kot odgovor na s strani Kijeva uprizorjeno invazijo ruskih sil z ozemlja regije. "Izvedba načrtovane provokacije ukrajinskih oblasti predstavlja neposredno grožnjo ruskemu mirovnemu kontingentu, ki je zakonito nameščen v Pridnestrju," so sporočili iz Moskve in dodali, da se bodo ruske sile na provokacijo ukrajinske strani ustrezno odzvale.
Nova moldavska proevropska vlada pod vodstvom premierja Dorina Receana je v četrtek sporočila, da "državni organi ne potrjujejo informacij, ki jih je danes zjutraj objavilo rusko obrambno ministrstvo". "Pozivamo k miru in pridobivanju informacij iz uradnih in zaupanja vrednih virov Republike Moldavije," je sporočila na Telegramu.
"Ministrstvo za obrambo meni, da gre za element psihološke operacije in ne za pravi načrt," pa je v odziv na navedbe Moskve dejal moldavski državni sekretar Valeriu Mija.
Moldavska predsednica Maia Sandu je v začetku tega meseca obtožila Rusijo, da načrtuje nasilno strmoglavljenje režima v Kišinjovu s pomočjo saboterjev, preoblečenih v protivladne protestnike, kar pa je Rusija zanikala. Moldavske oblasti naj bi to sicer izvedele iz obveščevalnih podatkov, ki jih je Moldaviji posredovala Ukrajina.
