Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtkovem video nagovoru dejal, da so ruske sile minirale hidroelektrarno Kahova in jo nameravajo razstreliti. To bi bila po njegovih besedah "katastrofa velikih razsežnosti".
Če bi bil jez uničen, bi več stotisočim ljudem, ki živijo ob spodnjem toku reke Dneper, grozile hitre poplave. Prekinitev oskrbe z vodo na jugu države bi lahko poleg tega vplivala na delovanje sistemov za ohlajanje v jedrski elektrarni Zaporožje. Uničen bi utegnil biti tudi kanal, po katerem se z vodo oskrbuje Krimski polotok, ki ga od leta 2014 zaseda Rusija, svari Kijev. Podobne obtožbe je Rusija pred dnevi usmerila na Ukrajino.
Po besedah svetovalca Zelenskega Mihajla Podoljaka je cilj "katastrofe", ki jo pripravlja Rusija, ustaviti napredovanje ukrajinskih sil v regiji Herson in zaščita ruskih vojakov. Nekateri analitiki sicer opozarjajo, da bi poplavljanje jezu strateško predvsem škodilo ruski vojski, ki bi ostala ujeta na drugi strani reke.
Ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike, novo obstreljevanje in sestreljeno letalo
Večji deli severovzhodne in južne Ukrajine so se v petek zgodaj zjutraj soočili z novimi napadi, Rusija še naprej cilja na energetsko infrastrukturo. V Harkovu so rakete zadele industrijski objekt, je povedal župan regije Ihor Terekhov, ki je dodal, da morajo reševalci še oceniti škodo. Prav tako še ni jasno, ali je v napadu kdo umrl. Regionalni guverner Harkova Oleh Sinegubov je medtem dejal, da je bilo ranjenih pet oseb.
Eksplozije pa so po poročanju Sky Newsa odjeknile tudi v Zaporožju, kar je potrdil regionalni guverner Oleksandr Starukh.
Guverner regije Mikolajev Vitalij Kim pa je sporočil, da je Ukrajina danes popoldne sestrelila rusko letalo Su-25. "Med sireno za zračno nevarnost je bil sestreljen ruski Su-25. Letel je nad napačnim območjem," je zapisal. Ukrajinske zračne sile so pozneje novico potrdile.
V mestih po celotni Ukrajini so sicer v torek začeli veljati ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike pred prihajajočo zimo, saj so ruski napadi z raketami in brezpilotnimi letalniki močno poškodovali ukrajinsko energetsko omrežje. Zelenski je v svojem nagovoru na Evropskemu svetu v četrtek posvaril, da bi to lahko vodilo v nov val ukrajinskih beguncev v Evropi.
Kot sicer poroča AFP, so se Ukrajinci na zadnje napade Rusije in težave pri oskrbi z elektriko zaenkrat odzvali kljubovalno in Moskvi sporočajo, da lahko preživijo vse. Številni so se že oskrbeli s pomožnimi viri napajanja, kot so generatorji.
Kijev: Ukrajinska vojska v regiji Herson ponovno zavzela 88 krajev
"Hersonska regija: 88 krajev je de-okupiranih," je danes prek družbenih omrežjih sporočil namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko. Prejšnji teden so iz Kijeva sicer poročali o 75 osvobojenih krajih v regiji. Proruske oblasti iz istoimenske prestolnice regije, ki si jo je Moskva nedavno enostransko priključila, sicer trenutno umikajo prebivalce.
Proruske oblasti so danes obtožile ukrajinske sile, da so ob obstreljevanju mostu Antonivski čez reko Dneper, ki ga uporabljajo za evakuacijo civilistov, ubile štiri osebe. To je na Telegramu sporočil namestnik vodje ruskih okupacijskih oblasti v Hersonu Kiril Stremusov, ki je ob tem dejal: "Mesto Herson se kot trdnjava pripravlja na obrambo." Kot trdijo, so ukrajinske sile izstrelile 12 raket na evakuacijski prehod za civiliste v bližini mostu Antonivski, ki prečka reko Dneper v Hersonu, ruska zračna obramba pa je 11 raket sestrelila.
Ukrajinska vojska je nemudoma zanikala streljanje na civiliste, je pa kasneje potrdila, da je zadela most Antonivskyi blizu Hersona. "Ne obstreljujemo osnovne infrastrukture in lokalnega civilnega prebivalstva," je povedala Natalija Gumenjuk, tiskovna predstavnica južnega poveljstva ukrajinskih sil.
Kasneje je namestnik vodje ruske komisije za nadzor informacij Aleksander Malkevič sporočil, da je bil v obstreljevanju ubit novinar, deset drugih pa naj bi bilo ranjenih
Stremusov je v četrtek povedal, da je v okviru teh evakuacij reko Dneper že prečkalo približno 15.000 ljudi. Zagotovil je, da Rusija ne bo zapustila Hersona, prvega večjega mesta v Ukrajini, ki je marca prišlo pod nadzor ruskih sil. "Herson se bo upiral do konca," je dejal.
Ukrajina medtem trdi, da je Rusija v vojni izgubila več kot 66.000 vojakov, vendar pa Sky News teh trditev ne more preveriti.
Kremelj še ni določil datuma konca mobilizacije
Mesec dni po tem, ko je Vladimir Putin odredil delno mobilizacijo za bojevanje v Ukrajini, Kremelj še vedno ni določil datuma njenega konca. 14. oktobra je Putin napovedal, da bo mobilizacija končana v dveh tednih. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je nato danes sporočil, da "natančnejšega datuma ni" in dodal, da začetnih napak pri organizaciji mobilizacije zdaj ni več.
Ruski predsednik je ob podpisu odloka o mobilizaciji pojasnil, da je ta nujna "za zaščito ljudi na osvobojenih ozemljih" v Ukrajini, medtem ko je minuli teden dejal, da je bila ta potrebna zato, ker se je na 1100 kilometrov dolgi fronti črti nemogoče boriti zgolj s pogodbenimi vojaki.
Putin, ki je odlok o delni mobilizaciji podpisal 21. septembra, je pred tednom dni sporočil, da je bilo doslej vpoklicanih 222.000 od skupno 300.000 rekrutov. Enotam ruske vojske se jih je po njegovih besedah doslej pridružilo 33.000. Ukrep je sicer sprožil proteste po več ruskih mestih, ki so jih oblasti zatrle, in tudi množičen odhod Rusov iz države.
