Izjava Bele hiše po telefonskem pogovoru med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom nakazuje, da je ameriški predsednik odstopil od svoje prvotne zahteve, poroča BBC. Trump je namreč pred telefonskim klicem zahteval takojšnjo prekinitev ognja na kopnem, v zraku in na morju, a do slednjega naposled ni prišlo.
Čeprav je Ukrajina minuli teden pristala na ameriški predlog za 30-dnevno prekinitev spopadov, je Trumpu pri Putinu uspelo doseči le začasno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, šele nato pa naj bi sledila tehnična pogajanja o izvajanju prekinitve ognja v Črnem morju, popolni prekinitvi ognja in trajnem miru.
Trajno prekinitev ognja in mir sicer ruski predsednik pogojuje z več zahtevami. Od Ukrajine v času 30-dnevne prekinitve ognja zahteva ustavitev mobilizacije in ponovnega oboroževanja ukrajinskih sil. "Ključna pogoja" za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja konflikta pa sta popolna ustavitev tuje vojaške pomoči in izmenjave obveščevalnih podatkov za Ukrajino.
Kot poroča BBC, je Trump morda zaradi izkupička pogovora zasebno razočaran, a bo tudi trenutni dogovor prinesel olajšanje za od vojne utrujene ukrajinske civiliste. Kljub temu pa dogovor Ukrajini morda vojaško ne bo najbolj ustrezal. Ukrajinske kopenske sile se namreč iz ruske regije Kursk umikajo, prav tako niso več tako suverene na nekaterih drugih frontah znotraj Ukrajine, a z brezpilotnimi letali še vedno dosegajo ruske naftne obrate, tudi ti napadi pa bi se morali v času začasnega premirja ustaviti.
Da Putin v pogovoru s Trumpom ni izgubil ničesar, zaradi česar mora biti z izkupičkom v resnici precej zadovoljen, pa poudarja Sky News. "S privolitvijo v premirje glede energetske infrastrukture je Donaldu Trumpu dal dovolj, da zagotovi, da bo širše zbliževanje ZDA in Rusije ostalo nedotaknjeno. V zadnjem mesecu se je govorilo o ponastavitvi odnosov, o odpravi sankcij in Putin si tega zagotovo ne želi ogroziti," pišejo.
Zdi se, da si Trump in njegova skupina posebnih odposlancev bolj želijo zbližati z Rusijo glede širših geopolitičnih vprašanj, kot pa da bi nanj pritiskali glede Ukrajine, ocenjuje tudi Politico.
Ocenjujejo tudi, da ruski predsednik ob tem ni želel prestopiti nobene od svojih "rdečih linij", za katere se resnično zdi, da so po pogovoru ostale nedotaknjene. Poudarjajo, da je Kremelj poročal o "odpravi temeljnih vzrokov krize", kar naj bi brali kot zahtevo Kremlja po "izpolnitvi varnostnih pomislekov glede širjenja zveze Nato". Da pa si je Putin s klicem zagotovo priskrbel čas, ki ga lahko izkoristi v svojo korist, predvsem v regiji Kursk, kjer se zdi, da so njegove sile na robu "izkoreninjenja ukrajinskega odpora, kar bi bilo za Kremelj velikega simboličnega pomena".
Tudi ugledni ukrajinski novinar Illia Ponomarenko pravi, da je iz klica razvidno, da Kremelj stvari zgolj zavlačuje. "Kremelj se drži svoje optimalne strategije – stvari vleče v nedogled, besedo 'ne' podaja, ne da bi jo dejansko izrekel. Vse utaplja v nesmiselni demagogiji," ocenjuje. Ob tem trdi, da Putin s Trumpom manipulira tako, da "piha na njegov ego, mu meče neumne drobtinice, kot je na primer retorika o na tisoče ukrajinskih vojakih, ki da so preživeli prav zaradi Trumpa, medtem pa nadaljuje svojo vojno".
Rusija si želi torej jamstva, da se Ukrajina nikoli ne bo pridružila Natu; da bo ostala geopolitično nevtralna in nezmožna krojiti svojo usodo, k čemur nakazujejo tudi ruske težnje po omejevanju njihovega orožja. Politico ocenjuje, da si Moskva ob tem želi, da bi bili Krim in štiri vzhodne regije, za katere trdijo, da so del Ruske federacije, mednarodno priznani. Izključili pa so tudi napotitev evropskih vojakov za spremljanje kakršnega koli dogovorjenega mirovnega sporazuma.
"Dokler se Trump še naprej prepušča svojim namišljenim zmagam in po prstih pleše okoli Putina, Rusi nimajo razloga, da bi se ustavili," še pravi Ponomarenko.
Tako ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kot tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz so sicer poudarili, da dogovora brez Ukrajine za mizo ne morejo sklepati. Na slednje opozarja tudi obrambni analitik Michael Clarke, ki poudarja, da izključitev Zelenskega iz pogovorov pove veliko: "V diplomatskih krogih velja star rek: 'Če te ni za mizo, si na meniju.' In verjemite mi, Ukrajina je na meniju."
