Peticijo za preimenovanje Rusije v Moskovijo je podpisalo že 25.000 ukrajinskih državljanov. In ni prvič, da se v Kijevu širijo tovrstni pozivi. Po majdanskem prevratu leta 2014 se je v ukrajinskem parlamentu ob prepovedi komunističnih simbolov in simpatiziranja s komunizmom ter rehabilitaciji kolaborantov z nacisti v drugi svetovni vojni znašla tudi pobuda o prepovedi besede Rusija za označevanje sosednje države. Predlog zakona je takrat vložila nacionalistična Radikalna stranka. Uporaba imena Rusija naj bi namreč kršila ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost.
Za kaj gre?
Številni v Ukrajini so prepričani, da si je Moskva z uporabo imena Rusija, ki je prvotno označevala (tudi) ozemlje današnje Ukrajine, prisvojila dediščino prve vzhodnoslovanske države, ki je sprejela krščansko vero, Kijevske Rusije. O njeni zgodnji zgodovini je na voljo zelo malo virov. Najstarejša kronika Kijevske Rusije Zgodovina minulih let pravi, da so slovanska plemena v 9. stoletju plačevala davke Varjagom (Vikingom). Kljub temu, da so jih nato uspeli pregnati nazaj čez morje in si začeli vladati sami, pa je kmalu med njimi začelo prihajati do nesoglasij. Plemena so se med seboj začela spopadati, vladalo je brezzakonje. "Nesoglasja so prerasla v vojne, zato so si nazadnje rekli: 'Poiščimo kneza, ki nam bo vladal in sodil po naših običajih.' In so odšli čez morje do Varjagov. Ti Varjagi so se imenovali Rusini, tako kot so se nekateri imenovali Švedi, drugi pa Normani, Angli in Goti (Gotlandci). Čudi, Slovani, Merjani, Vepsi in Kriviči so Rusinom dejali: 'Naša dežela je velika in bogata, toda v njej ni reda. Zato pridite in nam vladajte kot knezi.' Odzvali so se trije bratje s svojimi sorodniki in s seboj pripeljali vse Rusine."
Varjagi oz. Rusini so se najprej naselili v Ladogi, v bližini današnjega Sankt Peterburga, nato pa so se preselili proti jugu v Novgorod in naprej v Kijev. Kronika pravi, da je bil okrog leta 860 v Novgorodu za vladarja vseh slovanskih in finskih plemen izvoljen Varjag Rurik. Ta velja za ustanovitelja prve ruske dinastije. Ruriki, ki so si začeli nadevati slovanska imena, so vladali Kijevski Rusiji do leta 1240, Gališko-Volinski kneževini do 14. stoletja in Veliki moskovski kneževini do 16. stoletja, ko Fedor I., sin Ivana Groznega, ni imel moškega potomca in so skandinavsko hišo nasledili Gudunovi tatarskega porekla. Ena od Rurikovih potomk je bila velika kneginja Katarina Velika, ki se je poročila s Petrom III. iz družine Romanov in združila obe dinastiji. Prav v času njenega vladanja si je Rusija po zmagi v rusko-turških vojnah priključila Novorusijo – današnji južni del Ukrajine in Krim.
Sodobno ukrajinsko zgodovinopisje se sklicuje na več evropskih dokumentov iz začetka 18. stoletja, pred časom Petra I. Velikega, ki ozemlje severovzhodno od Kijeva imenujejo Moskovija. Po njihovem prepričanju je car Peter ime Moskovija spremenil v Rusija, da bi si prisvojil nasledstvo in zgodovino Kijevske Rusije. Peter I. je z zmago v vojni proti Švedski pod moskovsko oblast spravil velik del današnje Ukrajine.
"Moskovija – Rusija tajge, mongolska, divja, živalska," je nekoč zapisal pisatelj Aleksej Nikolajevič Tolstoj. Citat, ki ga ukrajinski nacionalistični krogi s pridom uporabljajo za prikazovanje despotske Moskovije, v nasprotju z evropsko dediščino Kijeva.
So torej Ukrajinci pravi Rurikovi dediči, 'izvorni' Rusi?
Zelenski: Predlog bo preučila vlada
Ukrajinski predsednik Volodimir Aleksandrovič Zelenski se je odzval na peticijo in jo označil za zanimivo idejo. Zelenski je dejal, da peticija potrebuje skrbno zgodovinsko in kulturološko proučitev z ozirom na mednarodnopravne posledice. Hkrati pa ni izključil njenega sprejetja, poroča Politico. "Glede na zgoraj navedeno sem se na predsednika vlade Ukrajine obrnil s prošnjo za njeno celovito obdelavo, zlasti z vključevanjem znanstvenih ustanov." Predsednika vlade je pozval, naj o ugotovitvah obvesti njega in avtorico peticije Valerijo Šakvorostovo.
Pobudnica pravi, da je sprememba imena upravičena, saj "uničuje lažen ruski narativ o skupni dediščini z Ukrajino" in prav tako "preprečuje poseganje v zgodovino Kijevske Rusije". "Za tujce sta imeni 'Rus' (kot je bila označena Kijevska Rusija na starodavnih zemljevidih) in 'Russia, 'Russie' in 'Russland' skoraj enaki, kot da gre za ime ene države, ki je skozi čas doživela določene spremembe in [...] prevode v različne jezike," je Šahvorostova zapisala v peticiji. "To vodi v zmedo na mednarodni ravni. Pišejo se leposlovne knjige, snemajo filmi, kjer je Rusija predstavljena kot Rus, kar je nesprejemljivo," je dodala. Po njenem mnenju bi preimenovanje države "udarilo v srce ruske kulturne tradicije in vizije zgodovine".
Ob tem velja spomniti tudi na predvojni zapis ruskega predsednika Vladimirja Vladimiroviča Putina, ki je leta 2021 v dolgem eseju z naslovom "O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev" zatrjeval, da so Rusija, Ukrajina in Belorusija "eno ljudstvo in ena celota" ter da je ukrajinska suverenost "možna le v partnerstvu z Rusijo". Na zahodu so njegov esej označili za "zgodovinski revizionizem" in "jasen izraz imperialističnih teženj". Ukrajinski predlog morda lahko razumemo tudi kot (delni) odgovor na Putinov predlanski zapis.
Na ukrajinske pobude so se že odzvali v Rusiji, kjer pravijo, da gre za provokacijo. "Gre za še en dokaz poskusa ustvarjanja anti-Rusije," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je dejal, da gre za "absurden predlog" in dodal, da bo Rusija ostala Rusija.
KOMENTARJI (457)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.