Ko je Rusija februarja lani napadla Ukrajino, je Ukrajina nujno potrebovala orožje in strelivo za svojo obrambo. V navalu obupa je bila zato država orožje pripravljena kupiti za vsako ceno, je za Kyiv Independent povedal ukrajinski uradnik, ki je bil v prvih tednih vojne vpleten v lov na orožje.
A še tako velika stiska nekega naroda ne ustavi tistih, ki so željni zaslužka za vsako ceno. Evropski zasebni trgovci z orožjem so videli priložnost in dvignili cene svojih storitev. V enem od primerov so raziskovalni novinarji ugotovili, da je posrednik za posredovanje vzel tri- do šestkratnik tržnega povprečja.
Ukrajini so nato takoj na pomoč priskočili zavezniki, a hitra rast cen orožja je vplivala tudi na njihovo kupno moč. Višje ko so cene, manj orožja prejme Ukrajina za svojo obrambo, je vojaški ataše na ukrajinskem veleposlaništvu v Belgiji povedal The Investigative Desk.
Že sredi marca lani je cena pošiljke streliva narasla za skoraj tretjino, potem ko se je vzpostavila zapletena veriga posrednikov čez nizozemsko, nato estonsko in nazadnje češko podjetje.
Rezultat tega je bil, da naj bi vsaj en posrednik prejel dva milijona evrov, astronomsko provizijo v višini tretjine vrednosti pogodbe.
"Številna podjetja po vsem svetu so z vojno v Ukrajini kovala pretirane dobičke," pravi ukrajinski poslanec Fedir Venislavski, ki je tudi član parlamentarnega odbora za nacionalno varnost.
Posredniki: tisti, ki zabrišejo sled za kupcem. In kujejo dobičke
Ob tem se seveda postavi vprašanje, kaj v zgodbi počnejo posredniki. Posredniki običajno poskrbijo, da posel poteka gladko, tako da jamčijo plačilo. Poleg tega je v vojnem času njihovo prisotnost mogoče opravičiti s strahom prodajalcev pred Rusijo. Bolgarija je na primer do decembra zavračala neposredno prodajo orožja Ukrajini, ker se je bala posledic Kremlja. Vpletenost posrednika pa lahko pogosto prikrije pravega dobavitelja, izpostavljajo ugotovitve raziskovalnega projekta.
A posredniki so lahko tudi krinka za poneverbo denarja. Ukrajina ima dolgo zgodovino korupcije pri vojaških naročilih. Še posebej zdaj, ko zaradi vojnega stanja zbiranje ponudb ni javno, pa je pravzaprav nemogoče odkriti, kam gre denar. Že tako pa orožarski trg ni znan po svoji transparentnosti. Trgovcem, ki želijo dodatno zaračunati, zagotavlja popolno anonimnost.
Za med pa ni šlo le novejše orožje, ki ga je bilo mogoče kupiti, ampak tudi starejši modeli. Novinarji izpostavljajo posel, ki je bil sklenjen 16. marca lani. Ta dan so ruski vojaki v Buči ubijali civiliste, v Mariupolu so ruska letala odvrgla bombe na gledališče, umrlo je veliko ljudi, ki so tam poiskali zavetje.
No, na ta dan naj bi nizozemski posrednik Applied Research Laboratory Europe (ARLE) poslal račun estonskemu podjetju Bristol Trust OÜ – je razvidno iz dokumentov, ki so jih videli avtorji zgodbe.
ARLE je naročil minomete RPG-7 in strelivo. Orožje so poslali na Poljsko, kjer so ga predali ukrajinskim predstavnikom. RPG-7 je sovjetsko orožje, ki so ga prvič izdelali pred 60 leti. Je razširjeno orožje, ki je bilo pred vojno tudi poceni. Danes je vsaj dvakrat dražje, še vedno pa poceni uniči sovražnikov drag tank ali bunker. Proizvajajo ga v štirih ali petih evropskih tovarnah – v državah, kot so Bolgarija, Romunija in Češka.
Dodaten razlog za skok cen orožja po začetku vojne je bilo njegovo pomanjkanje. Evropa, ki je desetletja izražala ponos, da je s pomočjo združevanja presegla razprtije in želje po vojaških spopadih, v to branžo ni vlagala. Zaloge so bile slabe, zastarele, stroški vzdrževanja ne pretirano visoki.
Prihod vojne je pomenil, da je bilo več posrednikov na lovu za istim orožjem – ki ga ni bilo. "Nehote smo ustvarili norijo, ki je razgrela trg orožja, in tisti, ki so na tem trgu že dolgo, so to odlično razumeli ter izkoristili trenutek za dodatne dobičke," pravi Venislavski.
Primerjati prve dni vojne z začetkom pandemije covida-19 ni povsem zgrešeno. Tako kot so takrat posredniki iskali maske in ventilatorje, tako so zdaj trgovci z orožjem iskali orožje in strelivo.
"Trenutni trg orožja je popolna zmešnjava. Moraš iti naokoli in vsakogar vprašati: koliko imaš na zalogi? To je nočna logistična mora," je novinarjem povedal trgovec, ki je želel ostati neimenovan.
Orožje za Ukrajino so iskali po vsem svetu – "od Kuvajta do Kenije in od Filipinov do Sudana".
Ob tem pa so bile ukrajinske potrebe precej specifične: minometi sovjetske izdelave, metalci granat in strelivo – stvari, ki jih ukrajinska vojska največ uporablja, a jih na Zahodu primanjkuje.
In tako je imela tisto, kar je Ukrajina potrebovala, le peščica vzhodnoevropskih držav. In vsi niso bili pripravljeni prodati, saj so se bali Rusije. Med takšnimi državami je bila Bolgarija, ki je nato orožje pošiljala skrivaj – prek posrednikov. Cene sovjetskega orožja in streliva, proizvedenega v Bolgariji, so se po ruski invaziji na Ukrajino zvišale tri- do štirikrat, pravi neimenovan bolgarski trgovec. "To ceno plačajo trgovci. Cena, ki jo plača končni kupec, bo verjetno še višja," je dejal.
Posredniki želijo ostati anonimni, pri čemer ne gre le za geopolitiko, ampak tudi za osebno varnost. Nekateri naj bi bili tarča groženj. V Belgiji in na Norveškem trgovci z orožjem trdijo, da so jim sledili. Znanega bolgarskega trgovca z orožjem je leta 2015 zastrupila ruska GRU, napad je komaj preživel.
Kaj pa korupcija?
Ants Pldsam, lastnik Bristol Trusta, enega od podjetij, ki naj bi sodelovalo v poslih, ni posla za Ukrajino niti potrdil niti zanikal. "Zaradi brutalne vojne, ki poteka, zaradi varnosti svoje družine, partnerjev in sebe ne morem javno komentirati domnevne transakcije ali njenega obstoja. Opisovanje podobnih transakcij bi lahko ogrozilo življenja," je povedal novinarjem.
Je pa zanikal, da bi mu kateri od poslov prinesel provizijo v višini tretjine naročila. Povedal pa je: "Uveljavljanje določenega, a ne neetičnega dobička v transakcijah je nujno."
Češki Excalibur je priznal, da je eden od dobaviteljev orožja Ukrajini, vendar ni želel komentirati podrobnosti svoje vpletenosti. Družba je povedala le, da Ukrajini večinoma dobavlja topniško strelivo in težko oborožitev.
So se pa od začetka vojne Rusije proti Ukrajini prihodki matičnega podjetja Excaliburja podvojili. Družba je novembra sporočila, da je v prvih šestih mesecih leta 2022 ustvarila 580 milijonov evrov, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani.
"Konflikt v Ukrajini in globalno povpraševanje po obrambnem materialu v zadnjem letu sta privedla do znatnega zvišanja cen, ker povpraševanje presega ponudbo," je dejal tiskovni predstavnik Excaliburja.
V prejšnjih letih je sestrsko podjetje Excalibur International Ukrajini orožje prodajalo tudi neposredno. Glede tega, kaj je bilo tokrat drugače, Hlib Kanevski, predsednik Statewatcha, ukrajinske neprofitne organizacije za nadzor javnih naročil in reform, pravi, da sta možna dva razloga. Posredniki so lahko zagotovili kritje dobavitelja, če je to na primer Bolgarija – ali pa je šlo za korupcijo, kar v primeru Ukrajine, ki ima dolgoletne težave s korupcijo, sicer ne bi bilo presenetljivo.
Tudi nedavno je Ukrajino pretresel en škandal na področju obrambnih naročil, kjer je bila korupcija domnevna, a ni bila dokazana.
21. januarja je medij ZN.UA poročal, da je ministrstvo za obrambo kupilo hrano za vojsko po napihnjenih cenah, dva do trikrat višjih od tistih v kijevskih trgovinah z živili.
Nacionalni protikorupcijski urad (NABU) je dejal, da je zadevo preiskoval že nekaj časa, še preden so novinarji objavili zgodbo. Ministrstvo za obrambo pa je vse skupaj označilo za tehnično napako izvajalca.
Kmalu zatem je Ukrajinska pravda poročala o poslovnežih, ki naj bi v imenu ministrstva za obrambo sklenila pogodbo o neprebojnih jopičih, nato pa od turškega podjetja zahtevala provizijo. Jopiči naj ne bi bili nikoli odposlani.
Ukroboroprom in njegove hčerinske družbe, ki so zadolžene za uvoz in izvoz vojaškega blaga za državo, so sicer že v preteklosti pritegnile pozornost organov pregona, še izpostavljajo novinarji.
V začetku marca je Ukroboroprom podružnici predal obrambnemu ministrstvu, kmalu zatem so razrešili direktorje. V eni od podružnic naj bi med letoma 2014 in 2015 prišlo do poneverbe okoli 2,3 milijona evrov.
Novembra 2018 je protikorupcijska agencija obtožila tri uradnike Avikona, tovarne za popravilo letal v okviru Ukroboronproma, zaradi zlorabe položaja.
Medijska hiša New Voice pa je na primer poročala, da je ukrajinsko obrambno ministrstvo v letih 2016–2017 za vozila pehote plačalo desetkrat več od začetne cene prodajalca. Vozila so prišla iz Excaliburja na Poljsko, kjer je posredniško podjetje Wtorplast razstavilo njihove kupole. Oklepno podvozje in kupole so nato prispeli v državno oklepno tovarno, ki je del Ukroboronproma, kjer so vozila ponovno sestavili, pri čemer se je cena dvignila z 20–25.000 dolarjev na 205.000 dolarjev. Ukroboronprom je obtožbe zanikal.
Kdo naroča?
V vojnem času je skrivnosti še več, še posebej na začetku pa ni bilo niti jasno, kdo naroča. Zdaj večina naročil prihaja od ukrajinskega obrambnega ministrstva, ki zdaj tudi nadzoruje dve izvozni in uvozni podjetji, ki sta bili prej pod Ukroboropromom. Ministrstvo za Kyiv Independent zadev ni želelo komentirati.
ARLE je sicer sporočil, da je med drugim nizozemsko ministrstvo za obrambo naročilo granate za Ukrajino. A to je nizozemska vlada kategorično in večkrat zanikala. Država vztraja, da ne vključuje posrednikov za pomoč Ukrajini.
Po mnenju Venislavskega so tuja podjetja, ki zvišujejo cene, včasih poskušala izkoristiti vojaška naročila svojih držav. "Poslovneži, ki so imeli lobistične odnose v tistih državah, ki pomagajo Ukrajini, so prav tako uporabljali svoje povezave za prejemanje naročil za svoja podjetja."
V kolikšni meri je torej vojna Rusije proti Ukrajini spodbudila zahodni trg orožja? Dobički, ki jih navajajo trgovci z orožjem, govorijo sami zase.
Prihodki Estonian Bristol Trust so leta 2021 znašali 6,37 milijona evrov. Samo v drugem četrtletju 2022, v mesecih po začetku vojne, je Bristol ustvaril 17,8 milijona prihodkov. V celotnem 2022 je estonski posrednik zabeležil najvišji prihodek v svoji zgodovini, 27,6 milijona evrov. Ali štirikrat več kot leto prej.
V neuradnih pogovorih so predstavniki posrednikov priznali, da dvigujejo cene. "Takoj po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino, je bila stopnja panike visoka in je bilo enostavno zvišati cene," je dejal eden od evropskih posrednikov orožja. "Čas dostave je bil v tistem trenutku pomembnejši od cene."
