"Ko sva se prvič srečala, ni bil niti malo podoben moškemu na fotografijah, ko je bil še borec v Mariupolu. Oblačila so visela z njegovega krhkega telesa, suhi obraz se je zdel veliko starejši od njegovih 42 let," zgodbo začne novinarka Sky Newsa Sally Lockwood. V ekskluzivnem intervjuju, ki ga je opravila z Mihajlom Dianovom, je imela ogromno vprašanj zanj.
Najpomembnejše pa ... ga je skrbelo, da ne bo preživel?
"O tem smo razmišljali vsak dan. Prvič smo na to pomislili v jeklarni Azovstal. Tam smo mislili, da je konec," pripoveduje.
Koncentracijsko taborišče
Mihajlo je bil odpeljan v ujetništvo potem, ko je branil Azovstal – zadnji kotiček Mariupola, ki je padel maja. V štirih mesecih vojnega ujetništva je izgubil 40 kilogramov.
"Nemogoče je bilo jesti. Za vsak obrok si imel 30 sekund časa. V tem času si moral pojesti vse, kar si lahko. Kruh je bil namenoma zelo trd. Fantje, ki so jim izbili zobe, niso uspeli pravočasno pojesti," opisuje. "Nato si moral takoj vstati in teči. Tako je bilo ves čas. Z nami so ravnali kot z živalmi."
"Verjemite mi, po mesecu stradanja, ko zaprete oči, pozabite na družino, pozabite na državo, na vse. Edina stvar, o kateri razmišljate, je hrana."
Vse to se je dogajalo v zaporu Olenivka v Donecku – kraju, ki ga Mihajlo imenuje koncentracijsko taborišče. Očitno je, da vojne ujetnike, ki so tam zaprti, namerno stradajo, povzame Lockwoodova.
'Zapornike so pretepali s palicami in jim dajali elektrošoke'
Mihajlo je povedal tudi, da so nekaj ujetnikov vrgli v samico in mučili – samo zato, ker so s tal pobrali jagodo in jo pojedli. Pretepali so jih s palicami, jim dajali elektrošoke in jim pod nohte zabadali igle.
Tudi sama postavitev zapora spominja na koncentracijsko taborišče. Satelitski posnetki iz zraka razkrivajo enake bloke v vrsti. Mihajlo pravi, da so ti zasnovani za 150 ljudi, vendar so njega strpali v enega skupaj s še 800 drugimi ujetniki.
"Bivalni pogoji so bili zelo utesnjeni, njegove mišice na nogah so močno oslabljene, hoja mu zdaj predstavlja izziv. Ne hodiva daleč, kmalu najdeva klop za počitek," nadaljuje novinarka.
Ker ni dostopa do območij pod ruskim nadzorom, je težko preveriti, kaj se zares dogaja v zaporu Olenivka. "Pogovarjali smo se s partnerko drugega borca v Azovstalu, ki je bil prav tako izpuščen med izmenjavo zapornikov. Tudi ona je opisala podobne razmere in kraj označila za koncentracijsko taborišče. Potem je tu še Mihajlovo fizično stanje, ki govori samo po sebi," doda.
Ena stvar, ki jo zagotovo vemo o omenjenem zaporu, je, da so ga julija bombardirali in pri tem ubili več kot 50 ljudi. Mihajlo je bil takrat na drugi lokaciji – operirali so mu zlomljeno roko. Kot je povedal, je šlo za operacijo, ki je bila izvedena s kleščami in brez anestezije. Zaradi pomanjkanja zdravniške oskrbe se mu je kost polkrožno zarasla.
Svoboda
In potem je prišel trenutek, ko so ga končno izpustili. 22. septembra sta Ukrajina in Rusija izvedli najobsežnejšo izmenjavo ujetnikov doslej. V zameno za tesnega zaveznika Kremlja Viktorja Medvedčuka in 55 drugih ujetnikov je Moskva Kijevu izročila več kot 200 Ukrajincev, med katerimi so bili tudi borci iz Mariupola in deset tujcev.
"Bili smo slečeni, popolnoma goli. Sneli so nam mavce, vse, in nas pregledali. Potem smo morali pet ur čepeti. Enostavno smo čakali. Nismo vedeli, kaj se nam bo zgodilo," pravi.
Na nosu ima veliko rano. Novinarka ga vpraša, kaj se je zgodilo. "Lepilni trak," odgovori. "Okoli glave so mi ovili lepilni trak in mi noge potisnili v trebuh, da so ga še bolj zategnili. Tako sem preživel dan, dan in pol."
Potoval je 36 ur z zalepljenimi očmi, ne da bi vedel, kam gre – z avtobusa so ga preselili na letalo in znova na avtobus. Šele ko so lepilni trak končno odstranili, je ugotovil, da je spet v Ukrajini.
Zdaj mora pridobiti 20 kilogramov, preden mu bodo zdravniki lahko operirali roko. Zdravljenje psiholoških posledic bo verjetno trajalo veliko dlje. "Vsi smo travmatizirani. Imam se za psihično zelo stabilno osebo, a zame je marsikaj izgubilo vrednost."
Slika, ki jo je Mihajlo narisal o ruskem priporu, je veliko hujša, kot so si mnogi predstavljali. Veliko opisanih pogojev v zaporu Olenivka je v nasprotju z ženevskimi konvencijami. In na tisoče drugih ukrajinskih vojnih ujetnikov naj bi bilo še vedno tam, za konec opozori novinarka.
