Ukrajina

Rusija in Ukrajina izvedli 'največjo izmenjavo ujetnikov od začetka vojne'

Kijev, 30. 06. 2022 10.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
N.L., STA
Komentarji
0

Rusija po beseda ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova zadržuje več kot 6000 ukrajinskih vojnih ujetnikov. Konašenkov je domnevno število vojnih ujetnikov razkril dan po doslej največji izmenjavi vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino. Na vzhodu Ukrajine se medtem nadaljujejo spopadi za nadzor nad strateško pomembnim mestom Lisičansk, ki ga ruske sile nameravajo odrezati od oskrbovalnih linij. Siloviti spopadi potekajo tudi v bližnjem naselju Vovčojarivka, s ciljem prevzema nadzora nad tamkajšnjo naftno rafinerijo, je v poročilu o razmerah sporočil ukrajinski generalštab. Nadaljuje se tudi iskanje pogrešanih po ponedeljkovem napadu na nakupovalno središče. Doslej so potrdili 18 smrtnih žrtev. V današnjem napadu v mestu Harkov pa je bila ubita ena oseba, še šest oseb je ranjenih.

Ruski vojaki na vzhodu Ukrajine
Ruski vojaki na vzhodu Ukrajine FOTO: AP

V rokah Ukrajine je v vzhodni regiji Lugansk ostalo le še mesto Lisičansk, a so se ruske sile prebile že do njegovega obrobja, pri čemer generalštab ukrajinskih oboroženih sil opozarja, da se spopadi trenutno odvijajo v naseljih zahodno od mesta.

Ukrajinske oblasti so sporočile, da poskušajo evakuirati prebivalce iz Lisičanska, ki je v središču ruskih napadov in kjer je pod nenehnim obstreljevanjem ostalo približno 15.000 ljudi.

Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je na Telegramu zapisal, da je ruska vojska danes napadla naftno rafinerijo v Vovčojarivki. Kijev pa je Rusijo ponovno obtožil obstreljevanja civilne infrastrukture.

Predstavnik samooklicane Ljudske republike Lugansk Rodion Mirošnik je medtem povedal, da je naftna rafinerija sedaj v celoti pod nadzorom ruskih in proruskih sil. Dodal je še, da so pod njihovim nadzorom tudi vse ceste, ki vodijo do Lisičanska, ukrajinske sile pa naj bi se z območja začele umikati proti severozahodu.

Poročilo o razmerah ukrajinskega generalštaba sicer nasprotuje trditvam Mirošnika, saj navaja, da si Rusija še naprej prizadeva osvojiti in nadzorovati pomembno cesto med Lisičanskom in bližnjim mestom Bahmut.

Napadi naj bi se odvijali tudi severovzhodno od Bahmuta, južneje od mesta pa naj bi ukrajinske sile uspele zaustaviti rusko ofenzivo. Prav tako poročilo navaja, da so ruske sile utrpele precejšnje izgube, več podrobnosti pa ni bilo podanih.

Vladimir Putin še vedno želi zavzeti večji del Ukrajine, menijo ameriške obveščevalne agencije, a hkrati dodajajo, da je ruska vojska zaradi spopadov oslabljena in napredovanje bo zato počasno. To pomeni tudi, da bo vojna trajala še dolgo, besede direktorice ameriške Nacionalne obveščevalne službe Avril Haines navaja BBC.  Po navedbah SkyNews je 95 odstotkov regije Lugansk in polovica Donceka že pod ruskim nadzorom. 

Po trditvah Moskve v ruskem ujetništvu 6000 ukrajinskih vojakov

Tako Rusija kot Ukrajina sta v sredo vsaka izpustili 144 pridržanih vojakov. "To je največja izmenjava ujetnikov od začetka obsežne ruske invazije," so na Telegramu v sredo sporočili iz glavnega obveščevalnega direktorata ukrajinskega obrambnega ministrstva.

Ob tem so dodali, da je med osvobojenimi ukrajinskimi vojaki tudi 95 nekdanjih branilcev železarne Azovstal iz pristaniškega mesta Mariupolj na jugu Ukrajine, ki je trenutno v ruskih rokah.

Izmenjavo je na Telegramu potrdil tudi ukrajinski predsednik vlade Denis Šmihal, ki je ob tem zapisal, da je bilo delo za osvoboditev ujetnikov zapleteno, medtem ko je vodja doneških separatistov Denis Pušilin dejal, da se je 144 vojakov iz Rusije in ozemelj pod nadzorom proruskih separatistov v Ukrajini "vrnilo domov".

Po navedbah ukrajinskega ministrstva je bila večina izmenjanih vojakov hudo ranjenih zaradi krogel ali drobcev izstrelkov, drugi pa so utrpeli opekline in zlome. 43 osvobojenih vojakov je pripadnikov bataljona Azov.

Tudi iz ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da naj bi bili vsi ruski vojaki, ki so jih ukrajinske sile vrnile, lažje ali težje ranjeni. Kijev in Moskva sta sicer od začetka vojne v Ukrajini že večkrat izmenjala ujetnike.

Ruski kibernetski napadi 

Obveščevalne agencije po besedah Hainesove ne izključujejo možnosti, da bi se Rusija za napad na nasprotnike poslužila tudi kibernetskih napadov in si prizadevala za nadzor nad energetskimi viri in celo jedrskim orožjem. 

Kibernetske napade so že potrdili pri norveškem uradu za nacionalno varnost, kjer so dejali, da so proruske skupine napadle številna norveška podjetja, ki zagotavljajo pomembne storitve prebivalcem. 

V napadu v mestu Harkov je bila danes ubita ena oseba, še šest je ranjenih, poroča SkyNews. Tamkajšnji regionalni poveljnik Oleg Sinegubov je povedal, da je med hospitaliziranimi tudi 11-letna deklica in da se boji v regiji nadaljujejo. "Rusi napadajo tudi naša mirna mesta in vasi," je dodal na Telegramu. 

Po poročanju The Kyiv Independent je guverner regije Dnipropetrovsk Valentin Rezničenko sporočil, da je bilo v ruskem napadu uničeno skladišče žita, v katerem je bilo shranjenih 40 ton žita. 

Nadaljuje se iskanje pogrešanih po napadu na nakupovalno središče

Po ponedeljkovem napadu na nakupovalno središče Kremenčuk se nadaljuje iskanje pogrešanih. Do sedaj so potrdili 18 smrtnih žrtev, ukrajinska tiskovna predstavnica Svitlana Ribalko pa je povedala, da zaradi silovitosti eksplozije ne morejo z gotovostjo povedati točnega števila smrtnih žrtev. Gasilci odstranjujejo ruševine, saj je na desetine ljudi še vedno pogrešanih.

Rusija je sicer po razstrelitvi nakupovalnega središča trdila, da gre tu le za ukrajinsko provokacijo. A namestnik ruskega veleposlanika pri Združenih narodih Dmitrij Poljanski ob tem ni navedel nobenih dokazov, ki bi potrjevali trditve.

Tudi ruska vojska je slikala drugačno sliko. V torek je zatrdila, da je zadela bližnje skladišče orožja v mestu, eksplozija pa da je sprožila požar v nakupovalnem centru, ki pa naj bi bil po navedbah Moskve v tistem času zaprt. Prebivalci mesta so sicer te trditve kategorično zavrnili in poudarili, da na območju ni skladišča z orožjem.

Po napadu je ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski Rusijo obtožil, da je postala 'teroristična država', ki dnevno izvaja teroristična dejanja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10