Glavnina ukrajinskega žita v 'bogate države', revnejšim le drobtinice?

S hudimi globalnimi učinki vojne v Ukrajini se sooča in intenzivno ukvarja ves svet. Težave, ki jih občuti gospodarstvo, pa močno ogrožajo zlasti države v razvoju in tisto najranljivejše prebivalstvo, opozarjajo Združeni narodi. Dvigujejo se cene hrane, cene energentov, draginjo pa občutimo tudi na drugih področjih. Generalni sekretar Združenih narodov je zato ustanovil globalno krizno odzivno skupino, ki na področju prehrane vse države poziva k odprtim trgom ter tudi, naj se uprejo nepotrebnim in neupravičenim izvoznim omejitvam, rezerve pa naj ponudijo državam, ki jim grozi lakota.

V boju s prehransko krizo so Združeni narodi skupaj s Turčijo, Ukrajino in Rusijo sklenili sporazum za izvoz žita iz Črnega morja, kar bi pomagalo stabilizirati svetovne trge s hrano ter znižalo cene osnovnih živil po vsem svetu. Od 1. avgusta do 12. septembra je tri ukrajinska črnomorska pristanišča zapustilo že 122 ladij z žitom. Na potovanje so plovila iz pristanišč Odesa, Črnomorsk in Južni ponesla več kot 2,7 milijona ton žita in drugih živil. Natančneje: 53 odstotkov tovora je bilo koruze, 23 odstotkov pšenice, 12 odstotkov sončničnih izdelkov, šest odstotkov ječmena, pet odstotkov oljne ogrščice, odstotek soje, preostanek pa so predstavljali drugi izdelki, navajajo Združeni narodi.

Kam pa je ta tovor odpotoval? Kot je pretekli teden opozoril ruski predsednik Vladimir Putin, so glavnino te pošiljke prejele "bogate evropske države" in ne revne afriške. To deloma potrjujejo tudi podatki ZN. Kar 44 odstotkov tovora je namenjeno v države z visokim dohodkom, največ v Španijo (13 odstotkov), z osmimi odstotki sledi Nizozemska, z odstotkom manj pa Italija. Južna Koreja predstavlja pet odstotkov, Romunija štiri, Nemčija in Francija dva, Grčija, Irska in Izrael pa en odstotek.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je sicer zanikal trditve ruskega predsednika. "Dve tretjini vseh poslanih ladij je namenjenih v Azijo, Afriko in na Bližnji vzhod," je dejal in dodal, da je okrevanje ukrajinskega izvoza hrane prek "žitnega koridorja" pozitivno vplivalo na znižanje cen. Od avgusta, ko so izplule prve ladje, je cena pšenice namreč padla za vsaj pet odstotkov.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je 2. septembra sporočila, da so svetovne cene hrane padle že peti mesec zapored. Indeks cen žita se je namreč septembra, glede na avgust, po podatkih FAO zmanjšal za 1,4 odstotka, njegov padec pa je povzročil 5,1-odstotno znižanje mednarodnih cen pšenice.

Koliko žita je namenjenega revnejšim državam?

Putin je sicer evropske države obtožil, da delujejo kot "kolonialisti", ter dejal, da so "pretentale" države v razvoju. "S tem pristopom se bo obseg težav s hrano v svetu le še povečal," je dejal. Nekaj več kot tretjina žita je bila namreč namenjenega v evropske države, skoraj 20 odstotkov pa v Turčijo. 

27 odstotkov tovora je namenjenega v države z višjim srednjim dohodkom. V tej kategoriji z 19 odstotki poveljuje Turčija, z osmimi sledi Kitajska, Bolgarija pa zaseda več kot en odstotek prejetega tovora.

Države z nizkim in nižjim srednjim dohodkom pa bodo prejele 28 odstotkov ukrajinskega žita. 10 odstotkov je namenjenega v Egipt, Iran in Indija bosta prejela po pet odstotkov, Sudan in Kenija po dva odstotka, Džibuti, Libanon, Somalija in Jemen pa po odstotek ukrajinske pošiljke.

Kot opozarjajo Združeni narodi, lahko sicer države prejeti tovor nato predelajo, produkt pa pretovorijo v druge države. To se je na primer zgodilo s tovorom, ki ga je prevažala ladja Katerina. Ta je 3. septembra 37.500 ton pšenice pripeljala v Turčijo, kjer jo bodo zmleli v moko, to pa nato v dveh različnih plovilih poslali v Jemen.

30. avgusta je v afriški državi Džibuti pristala ladja Brave Commander. "To žito je med prvimi pošiljkami ukrajinskih kmetijskih proizvodov, izvoženih iz Črnega morja od začetka ruske invazije na Ukrajino," so takrat sporočili na zunanjem ministrstvu ZDA. Tu pa je še ladja Ikaria Angel. Ta je namenjena proti Črnomorsku, kjer bo naložila 30.000 ton pšenice, to pa nato prepeljala v Džibuti. "S tem bo še dodatno podprla humanitarno prizadevanje na Afriškem rogu" so zapisali pri Združenih narodih.

Pojavili pa so se tudi incidenti, kot recimo, da so se ladje, ki so bile napotene v določeno državo, zasidrale v kakšnem drugem pristanišču. Prvo plovilo, ki je izplulo iz Ukrajine, je bila ladja Razoni. Ta je bila na primer prvotno namenjena v Libanon, a so satelitski posnetki pokazali, da naj bi v resnici zaplula v Sirijo, so takrat poročali tuji mediji.