Finska hiti proti Natu, v nizkem startu tudi Švedska

"Mislim, da se bo to zgodilo hitro. V nekaj tednih, ne v nekaj mesecih," je glede odločitve Helsinkov za članstvo v Natu dejala Marinova po pogovorih s švedsko premierko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem je poudarila, da je o vprašanjih varnostne in zunanje politike pomembno doseči čim širše soglasje.

Varnostne razmere v Evropi so se zaradi ruskega napada na Ukrajino bistveno spremenile, je dejala Marinova in napovedala, da naj bi vlada še danes predstavila analizo varnostne politike. Razlika med partnerstvom in članstvom v vojaškem zavezništvu je zelo jasna; nič ne ponuja takšnih varnostnih jamstev kot peti člen pogodbe Nata, je poudarila.

Tako Finska kot Švedska sta nevtralni državi, vendar se v luči vojne v Ukrajini v obeh krepi podpora vstopu v severnoatlantsko zavezništvo.

Na Finskem se je podpora članstvu, ki se je desetletja gibala med 20 in 30 odstotki, v nekaj tednih podvojila. Po zadnji javnomnenjski anketi, objavljeni v ponedeljek, članstvo v Natu podpira 68 odstotkov Fincev.

Razprava o vstopu v Nato je sicer na Finskem glasnejša kot na Švedskem, kjer čakajo na oceno varnostne politike, ki naj bi bila objavljena do konca maja.

Po poročanju švedskega časnika Svenska Dagbladet se je vodstvo vladajočih socialnih demokratov že odločilo, da bi Švedska kmalu vstopila v Nato. Cilj je predložiti ustrezno prošnjo Švedske na vrhu Nata, ki bo junija v Madridu, je poročal časnik.