Takoj po razglasitvi, pa je spletna stran Evropska parlamenta postala tarča hekerskega napada, je sporočila predsednica parlamenta Roberta Metsola in dodala, da je odgovornost za napad prevzela "prokremeljska skupina".
Po navedbah tiskovnega predstavnika parlamenta Jaumeja Ducha je šlo za napade za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS), v katerih z izjemno povečanim številom hkratnih dostopov ohromijo delovanje storitev.
O težavah z omrežji WiFi je danes s plenarnega zasedanja v Strasbourgu poročal tudi novinar STA, ki je ocenil, da omrežja znotraj poslopja parlamenta niso delovala okoli pol ure.
Evropski parlament je v nezavezujoči, a simbolično zelo pomembni resoluciji Rusijo označil za državo podpornico terorizma. Za je glasovalo kar 494 navzočih evropskih poslancev, proti jih je bilo 58, 44 pa se jih je vzdržalo.
"Namerni napadi in grozodejstva, ki jih Ruska federacija izvaja nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, uničenje civilne infrastrukture in druge resne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava pomenijo teroristična dejanja nad ukrajinskim prebivalstvom in predstavljajo vojne zločine," med drugim piše v dokumentu, ki ga je pripravila raziskovalna služba Evropskega parlamenta.
"Rusijo je treba osamiti na vseh ravneh in od nje zahtevati odgovornost, da se konča njena dolgotrajna politika terorizma v Ukrajini in po vsem svetu," se je na potezo parlamenta odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Rusija ni le država, ki podpira terorizem, temveč tudi država, ki uporablja sredstva terorizma. S tem, ko Evropski parlament priznava to dejstvo, pošilja jasno politično sporočilo. Evropejci ne želijo ostati pasivni, medtem ko njihova velika soseda krši vse humanitarne in mednarodne norme," pa je dejal litovski poslanec in eden od pobudnikov resolucije Andrius Kubilius (EPP).
Ameriška vlada se je sicer doslej upirala označevanju Rusije in ob tem navajala morebitne nenamerne posledice v njenem pravnem sistemu. V Združenih državah Amerike obstaja poseben pravni instrument, ki s to označbo označuje države, ki so večkrat zagotovile podporo mednarodnim terorističnim dejanjem. Trenutno so na njem Kuba, Iran, Severna Koreja in Sirija. Vključitev na seznam pa pomeni omejitev tuje pomoči, prepoved izvoza obrambe takšnim vladam in nadzor nad izvozom tehnologije s potencialno vojaško uporabo ter finančne omejitve. Ob tem pa vpliva tudi na suvereno imuniteto države na ameriških sodiščih.
Tudi Kanada ima podoben instrument, ki obsoja države podpornice terorizma. Evropski parlament ima sicer omejen vpliv na zunanjo politiko, ki ostaja pod nadzorom 27 držav članic, zato tudi v primeru sprejetja predloga ne bi prišlo do hudih ali hitrih pravnih posledic.
