Spodnji dom ruskega parlamenta je v drugi in tretji obravnavi soglasno sprejel zakon o uvedbi konceptov mobilizacije in vojnega stanja v kazenski zakonik. Prostovoljna predaja bo kaznovana s tremi do desetimi leti zapora, ropanje v času sovražnosti pa do 15 let. Za neodobreno zapuščanje enote v času mobilizacije in vojnega stanja pa so predvidene zaporne kazni v trajanju od nekaj dni do deset let. Zakon mora sedaj podpisati še predsednik Vladimir Putin, nato pa bo stopil v veljavo.
Sprejetje zakona sicer še ne pomeni avtomatske razglasitve mobilizacije, ampak podaja bolj jasen okvir za njeno izvedbo. Ruski vojni analitiki sicer že dolgo časa opozarjajo, da je ena od glavnih težav ruske vojske na terenu pomanjkanje števila vojakov zaradi omejenih okvirov v sklopu nalog "posebne vojaške operacije".
Referendumi na zasedenih območjih: Povod za razglasitev vojnega stanja v Rusiji?
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je danes, v luči uspehov ukrajinske protiofenzive, pozval k izvedbi referendumov o priključitvi na ozemljih v Ukrajini, ki jih trenutno nadzirajo ruske in proruske sile. Z izvedbo referendumov bi Rusija lahko izkoristila vse svoje vojaške zmogljivosti za "samoobrambo" priključenega teritorija, je ocenil.
"Potem ko bodo potekali referendumi in bodo nova ozemlja postala del Rusije, bo geopolitična preobrazba v svetu dobila nepovraten značaj," je Medvedjev zapisal na Telegramu in pri tem poudaril, da bi Rusija po izvedbi referendumov lahko razširila svoj vojaški mandat, saj da bi za "samoobrambo" priključenega teritorija lahko uporabila vsa razpoložljiva sredstva.
Tudi proruski separatisti v regijah Doneck in Lugansk so pozvali k hitri izvedbi referendumov predvsem zaradi napredovanja ukrajinskih sil.
Vodja samooklicane doneške republike Denis Pušlin je danes dejal, da bi se referendumi o priključitvi k Rusiji že morali izpeljati. "Mislim, da ljudje že dolgo čakajo na referendum in da bo to verjetno politična poteza, ki bo pomagala zagotoviti varnost civilistov," je povedal za rusko državno televizijo.
Prav tako je dejal, da je bil v stiku z vodjo proruske samooklicane luganške republike in ga pozval, naj se združijo prizadevanja za pripravo referendumov. Podobno taktiko je Moskva uporabila že leta 2014, ko si je z referendumom, ki ni bil mednarodno priznan, priključila ukrajinski polotok Krim.
Kasneje so proruske oblasti v oblasteh Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson sporočile, da bo referendum o priključitvi Rusiji potekal med 23. in 27. septembrom.
Ukrajinska vojska od začetka meseca v okviru svoje obsežene protiofenzive beleži številne uspehe proti ruskim silam zlasti na severovzhodu države. "Okupatorji so očitno v paniki," je v televizijskem nagovoru v ponedeljek zvečer dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da so zdaj osredotočeni na hitro osvobajanje vseh območij pod ruskim nadzorom.
Zahod obsodil napovedane referendume na zasedenih območjih v Ukrajini
V ZDA in Nemčiji so danes obsodili napovedane referendume proruskih separatistov v Ukrajini in napovedali, da ne bodo sprejeli njihovih rezultatov. Podobna obsodba je prispela tudi s strani generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga, ki je obenem opozoril, da gre za nov poskus stopnjevanja vojne v Ukrajini.
Nemški kancler Olaf Scholz je danes ob robu 77. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku dejal, da ruskih načrtov za izvedbo "navideznih referendumov" v Ukrajini ne bodo sprejeli, saj so ti v nasprotju z mednarodnim pravom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Vse to je le poskus imperialistične agresije," je dejal Scholz in dodal, da ima Ukrajina vso pravico braniti ozemeljsko celovitost in suverenost svoje države in svoje demokracije, kot tudi, da jo mednarodna skupnost pri tem podpira.
Načrte proruskih separatistov v Ukrajini so obsodile tudi ZDA in prav tako napovedale, da ne bodo priznale njihovih rezultatov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ti referendumi so žalitev načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, na katerih temelji mednarodni sistem," je izjavil svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan.
Ostro se je odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Nikoli ne bomo priznali poskusa Rusije, da bi legitimirala svojo nezakonito in brutalno okupacijo ukrajinskih ozemelj," je dejala po navedbah dpa. "Poskus spreminjanja ukrajinskih meja je popolnoma nesprejemljiv in pomeni očitno kršitev Ustanovne listine ZN ter ukrajinske neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti," je dejala ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Referendume je za navidezne označil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Po njegovi oceni gre namreč za "očitno kršitev mednarodnega prava", poročajo tuje tiskovne agencije.
Erdogan: Mir v Ukrajini odvisen od ruske vrnitve zasedenega ozemlja
V kolikor je cilj v Ukrajini trajen mir, bi Rusija Ukrajini morala vrniti zasedeno ozemlje, je v ponedeljek izjavil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Podoben poziv je ponovil tudi v današnjem nagovoru na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku, kjer je dejal, da mora trajen mir temeljiti na zaščiti ozemeljske celovitosti Ukrajine.
"Če želimo vzpostaviti mir v Ukrajini, je seveda zelo pomembna vrnitev zasedenega ozemlja. To je tisto, kar se pričakuje," je v ponedeljkovem pogovoru za ameriško televizijo PBS izjavil turški predsednik in dodal, da bi morala Moskva "zakonitim lastnikom" med drugim vrniti tudi polotok Krim.
Ankara namreč ne priznava ruske priključitve Krima leta 2014 in je že večkrat poudarila spoštovanje suverenosti Ukrajine. Kljub temu vzdržuje tesne odnose tako s Kijevom kot z Moskvo. Med drugim je sprtima stranema julija pomagala doseči dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč.
Vendar pa je Erdogan v zadnjem času v številnih izjavah jasno stopil na stran ruskega predsednika Vladimirja Putina in Zahod obtožil provokacij Rusije. Konec minulega tedna je med drugim dejal, da se želi Turčija - sicer članica Nata - pridružiti Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO), katere največji članici sta Kitajska in Rusija.
Trussova za 2023 Ukrajini obljublja 2,6 milijarde evrov pomoči
Nova britanska premierka Liz Truss se je danes pred svojim govorom v Generalni skupščini Združenih narodov zavezala, da bo njena država Ukrajini prihodnje leto namenila najmanj 2,6 milijarde evrov vojaške pomoči. Britanska podpora bo tako naslednje leto znašala vsaj toliko kot letos.
Premierka je obljubila, da bo Velika Britanija izenačila ali celo presegla letošnjo rekordno podporo, namenjeno Ukrajini. Natančne podrobnosti naj bi bile določene na podlagi potreb ukrajinskih oboroženih sil, je sporočila britanska vlada. Verjetno pa bo pomoč med drugim vključevala tudi več raketometov.
"Ukrajincem sporočam, da vas bomo še naprej podpirali na vsakem koraku. Vaša varnost je naša varnost. Zmage Ukrajine v zadnjih tednih so bile navdihujoče. Ti pogumni ljudje vedno znova kljubujejo dvomljivcem in dokazujejo, kaj je mogoče, če dobijo vojaško, gospodarsko in politično podporo, ki jo potrebujejo," je v izjavi dejala Liz Truss.
Velika Britanija sicer trdi, da je Ukrajini doslej dobavila že več sto raket, pet sistemov zračne obrambe, 120 oklepnih vozil in več kot 200.000 kosov vojaške opreme. Poleg tega so od leta 2015 skupaj usposobili 27.000 ukrajinskih vojakov.
Podporo Ukrajini je premierka napovedala v času, ko se je pripravljala na polet v New York, kjer bo zasedanje Generalne skupščine ZN izkoristila za zbiranje podpore za pomoč Ukrajini v boju proti Rusiji. Svetovne voditelje bo skušala tudi prepričati, naj prenehajo biti energetsko odvisni od ruskega plina."Z ustavitvijo plinovoda Severni tok 1 je ruski predsednik Vladimir Putin milijone ljudi v Evropi obsodil na hladnejšo in težjo zimo. Preveč življenj – v Ukrajini, Evropi in po svetu – je odvisnih od ruske energije. Sodelovati moramo, da to enkrat za vselej odpravimo," je še opozorila.
