IAEA opozarja, da so "za preprečitev jedrske nesreče nujni začasni ukrepi" v jedrski elektrarni, in dodaja, da je so resno zaskrbljeni zaradi razmer na območju elektrarne. Razmere v Ukrajini so "brez primere", piše v poročilu. "To je prvič, da je prišlo do vojaškega spopada na območju jedrskih elektrarn. Nesreča ima lahko resne posledice tudi za sosednje države," navaja poročilo. "Do konca konflikta in ponovne stabilizacije razmer so nujno potrebni začasni ukrepi za preprečitev jedrske nesreče zaradi škode, povzročene z vojaškimi sredstvi." Kot izpostavlja IAEA je to mogoče doseči le s takojšnjo vzpostavitvijo varovanega območja.
Strokovnjaki mednarodne agencije za jedrsko energijo so sicer končali delovni obisk nuklearke v Zaporožju. Ob tem so se dogovorili, da dva strokovnjaka na območju ostaneta dalj časa.
Ob elektrarni je bilo pestro tudi včeraj zvečer, saj so zaradi požara, ki naj bi ga povzročilo obstreljevanje, odklopili še rezervni električni vod. Zato se je iz omrežja izključil zadnji še delujoči reaktor, je sporočil ukrajinski operater Energoatom. Strokovnjaki so po pregledu škode ocenili, da vod pri tem ni bil poškodovan. "Nuklearka še naprej prejema nujno potrebno energijo za varnost. Rezervni vod bomo priključili, ko bo požar v celoti pogašen," je povedal jedrski nadzornik Zaporožja.
Ob tem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nočnem govoru Rusijo obtožil, da namerno poslabšuje razmere okli jedrske elektrarne. "Zaporožje je en korak stran od jedrske katastrofe," je tudi opozoril. Sporočil je tudi, da so ukrajinski vojaki čez noč uničili pomembno rusko skladišče streliva s protiletalskimi raketami S-300. Ruske sile so zjutraj močno obstreljevale Harkov, eno izmed stanovanjskih stavb je zajel požar, poroča Guardian.
Rusi so v ponedeljek nadaljevali tudi z obstreljevanjem vseh vasi in mest v regiji Doneck, med drugim Bakhmut in Avdiivko, pri čemer so bili ranjeni štirje civilisti. Podatkov o žrtvah ukrajinske vojske ni. Ob tem so oblasti prebivalce pozvale, da obvezna evakuacija območja še vedno velja.
Kljub vsakodnevnim obstreljevanjem, zračnim napadom in tankovskem ognju na območju že več tednov ni velikih sprememb v frontnih linijah. Ukrajinske sile so po nizu junijskih izgub na meji svoj položaj od takrat uspele ohraniti, na enemu izmed območij ob reki Siverskiy Donets so celo nekoliko napredovale, v ponedeljek so osvobodile nekaj vasi na jugu in vzhodu države. Zadnji ruski napad proti Bekhmutu naj bi se zgodil v zgodnjih ponedeljkovih urah.
Rusija z novim sodelovanjem: orožje iz Severne Koreje
Rusija po navedbah portala CNN že nakupuje novo orožje, tokrat sodeluje s Severno Korejo. Od njih naj bi kupila milijon raket in topniških granat. Nakup potrjuje, da ruska vojska še naprej trpi zaradi sankcij, ki ji ne dovoljujejo uvoza ali izvoza dobrin v ali iz Ukrajine. Zdaj pričakujejo, da bo Rusija v prihodnosti s Severno Korejo še sodelovala pri nakupih orožja.
Medtem Rusija in Kitajska nadaljujeta s svojimi obsežnimi vojaškimi vajami, na katerih sodeluje več Rusiji prijaznih držav. Vaj se je v torek udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
"Putin se je tam srečal z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem in načelnikom vojaškega štaba Valerijem Gerasimovim ter z njima opazoval zadnjo fazo vojaških vaj," je povedal Peskov.
Putin odobril politiko 'Ruskega sveta'
Ruski predsednik Vladimir Putin je odobril t. i. politiko ruskega sveta, ki se zavzema za rusko ščitenje varovanje in pospeševanje ruskih tradicij, tudi v tujini. 31-stranski dokument naj bi rusi uporabljali za opravičevanje ruskega posredovanja v tujini v podporo ruski govorečim, na primer v delih Ukrajine. Nova politika tako navaja, naj Moskva še poglobi svoje vezi s samooklicanima ljudskima republikama Doneck in Lugansk.
Prav tako vsebuje pozive h krepitvi svoje povezave z Abhazijo in Osetijo, dvena gruzijskima regijama, ki ju je Rusija po gruzijski vojni leta 2008 priznala za neodvisni. Rusija naj bi povečala tudi svoje sodelovanje s slovanskimi narodi, pa tudi Kitajsko in Indijo ter še naprej krepiti vezi z Bližnjim vzhodom, Latinsko Ameriko in Afriko.
Biden zavrnil imenovanje Rusije za 'sponzorico terorizma'
Ameriški predsednik Joe Biden se v luči ruske agresije srečuje z očitki javnosti, saj države ne želi imenovati za 'sponzorico terorizma,' kot mu to velevajo državljani. Moskva pa ga je v luči imenovanja opozorila, da bo v primeru prejema naziva pretrgala vse rusko-ameriške vezi.
Medtem se evropski voditelji pogovarjajo o dolgoročnem financiranju Ukrajine zaradi vojne. Britanski premier v odhajanju Boris Johnson je v enem izmed svojih zadnjih govorov poudaril, kako pomembna je pomoč Ukrajini za "potek največje evropske vojne v zadnjih 80 letih".
So se pa v luči Johnsonovega odhoda iz Kremlja oglasili glede njegove naslednice, saj močno dvomijo v njene sposobnosti.