Družina ali domovina? 5000 evrov za prepovedan beg pred vojno

Teme se je prejšnji mesec obširno lotil tudi Deutsche Welle (DW), ki je v središče zgodbe postavil Antona. Njegovo pravo ime so v uredništvu sicer spremenili.

 Anton je bil pred začetkom vojne poslovnež, 24. februarja pa se je skupaj z ženo in dvema otrokoma odpravil proti meji, da bi skupaj pobegnili pred morijo, ki se je začenjala. Za pot, ki sicer traja le nekaj ur, so tokrat potrebovali ves dan, saj so se v isto smer valile nepregledne kolone beguncev. Vmes je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izdal ukaz, da je moškim med 18. in 60. letom prepovedan izstop iz države. Prehod meje v smeri Evropske unije je bil tako dovoljen samo Antonovi ženi in njunima otrokoma.

Toda Anton se ni vdal. Začel je iskati načine, kako bi se lahko pridružil svoji družini. Menil je namreč, da imajo obveznosti do lastne družine prednost.

5000 evrov za prečkanje mejne reke, 1500 za zdravniško potrdilo

Odpeljal se je do neke vasi na meji z Romunijo, da bi prečkal reko Tiso in na drugi strani prišel v EU. "Bilo nas je kar nekaj moških. Ampak so nas izdali domačini in prijeli so nas, nismo prišli niti do reke," pripoveduje. "Pozneje sem slišal, da tihotapci večinoma prepeljejo po štiri ljudi naenkrat, vsakemu pa zaračunajo po skoraj 5000 evrov," je dodal.

Anton tako še zdaleč ni bil edini, ki ni želel ostati v državi, ki se je spreminjala v pekel na zemlji. Kot piše DW, za odhod iz Ukrajine vlada veliko zanimanje. Navajajo, da ima kanal Zakonita selitev v tujino na družbenem omrežju Telegram več kot 50.000 sledilcev, skoraj 30.000 jih ima pridruženi kanal Pomoč na meji. Tam na primer nudijo pomoč pri pridobivanju potrdila, da se zaradi zdravstvenih razlogov ne more služiti v vojski. Zanj je treba odšteti okoli 1500 evrov.

Kopica nasvetov na družbenih omrežjih

Ukrajina sicer dovoljuje še nekatere izjeme pri odhodu iz države. To lahko zapustijo tudi samohranilci, očetje z vsaj tremi otroki, invalidi, vozniki humanitarnih prevozov, študenti tujih fakultet v tujini in tisti s stalnim prebivališčem v tujini. Profil Izstop na Instagramu za vse tako svojim na tisoče sledilcem ponuja denimo nasvete, kako se retrogradno vpisati na poljsko fakulteto z datumom vpisa, ki sega pred začetek vojne. Za ureditev tovrstne papirologije je potrebnih približno 10 dni, taka pot v svobodo pa Ukrajince stane okoli 1000 evrov.

Nekateri se tako vpisujejo na tuje fakultete, drugi se zaposlijo kot vozniki humanitarnih organizacij, tisti, za katere ne velja nobena od navedenih izjem, pa skušajo s prečkanjem zelene meje, preko rek in polj. Ena možnost je tudi pot preko polotoka Krim, ki ga je že pred leti priključila Rusija.

Od 24. februarja je po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) ukrajinsko mejo prečkalo skoraj 10 milijonov ljudi. Deutsche Welle je od pristojne ukrajinske mejne službe želel izvedeti, koliko jih je bilo med njimi moških. Odgovora niso dobili. So pa denimo poljske oblasti, kjer je zatočišče našlo 3,6 milijona ukrajinskih beguncev, na začetku junija objavile, da je bilo med njimi 432.000 moških, starih med 18 in 60 let. 

'Če nekdo želi braniti domovino, prepovedi izstopa sploh ne potrebuje'

Ukrajinski odvetnik Aleksander Gumirov je že maja začel peticijo, s katero je zahteval umik prepovedi izhoda iz države za moške oziroma rekrutiranja prostovoljcev. V samo nekaj dneh je zbral 25.000 podpisov in tudi predsednik Zelenski se je moral odzvati. Bil je oster, dejal je, da bi morali peticijo dati staršem tistih vojakov, ki so dali svoje življenje za obrambo Ukrajine.

Nad moškimi, ki so odšli v tujino, stresajo gnev tudi tiste Ukrajinke, katerih možje so na fronti. Ena izmed njih peticijo Gumirova načeloma podpira, vendar pravi, da je napačno formulirana: "Sporočilo je: Pustite nas vse, da gremo, naj se borijo prostovoljci, to ni pošteno," pravi odvetnica, ki prav tako ne želi razkrivati svojega pravega imena. Sama je trenutno z otroki v eni izmed držav EU, mož pa je ostal doma v vojni. Kot pravi, je prostovoljcev na fronti trenutno premalo, namesto peticije o prostem izhodu za vse pa se sama zavzema za to, da bi se vojakom odobril kratek predah od vojne oziroma potovanje v tujino.

Gumirov pa vztraja, da je prepoved izstopa iz države nesmiselna: "Če nekdo želi braniti svojo svobodno in ljubljeno domovino, svoj dom in družino, potem prepoved zapuščanja države sploh ni potrebna." Če pa nekdo domovine ne želi braniti, je prepoved prav tako nepotrebna, je prepričan sogovornik DW-ja, ki pravi, da tak odlok samo spodbuja korupcijo in sprejemanje podkupnin. Trdi, da sam kot odvetnik vsak dan dobiva vprašanja o luknjah, s pomočjo katerih bi lahko obšli prepoved Zelenskega.

Anton zase pravi, da ni izdajalec

Anton z začetka zgodbe je v vmesnem času že uspel zapustiti Ukrajino. Pomagal si je s humanitarno organizacijo svojih prijateljev. Organizacija je zaprosila za dovolilnico za izhod iz države, vsi so se odpeljali, v Ukrajino pa se je vrnil le avtomobil s humanitarno pomočjo. Zdaj je skupaj s svojo družino na evropskih tleh, uči se jezika in išče službo. "Take kot sem jaz, imenujejo izdajalci," pravi. "Ne bojim se fronte, če ne bi imel otrok, bi bil že zdavnaj tam. Ampak midva nisva dobila otrok zato, da bi morala moja žena kot mama nekako preživeti sama," dodaja.

Ne izključuje možnosti, da se bodo po koncu vojne vrnili domov: "Želim si, da bi se vojna čimprej končala, pošiljam denar za vojsko. Zdaj smo daleč od Ukrajine, ampak to ne pomeni, da sem izdajalec," pravi Anton, ki sam zase pravi, da je patriot.