Rusija uporablja jedrsko elektrarno Zaporožje kot oporišče za obstreljevanje okolice elektrarne, je v petkovem televizijskem pogovoru dejal vodja ukrajinske jedrske agencije Energoatom Petro Kotin. Ruske sile so sicer po reorganizaciji znova okrepile napade na vzhodu države. Kotin je opozoril, da so razmere "izjemno napete," saj območje nadzoruje do 500 ruskih vojakov. "Okupatorji so tja pripeljali stroje, vključno z raketnimi sistemi, s katerih že obstreljujejo drugo stran reke Dneper in ozemlje Nikopolja," je dodal.
Po Kotinovem mnenju Mednarodna jedrska agencija (IAEA) ne izvaja zadostnega pritiska na rusko vojsko, da bi ta zapustila elektrarno. IAEA sicer želi opraviti nadzorni pregled elektrarne v Zaporožju, s čimer pa se ne strinja Kijev, ki takšno potezo označuje za legitimacijo ozemeljskih teženj Rusije.
Drugo dejanje bitke za Donbas
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je v petek sporočil, da je Ukrajina prejela prvo pošiljko naprednih raketnih sistemov M270. Ti dopolnjujejo naraščajoči topniški arzenal, ki ga dobavlja Zahod in za katerega Kijev pravi, da spreminja dinamiko na bojišču. "Na bojišču bodo dobra družba za himarje," je dejal Oleksij, s čimer je imel v mislih ameriške precizne raketne sisteme, ki jih je ukrajinska vojska nedavno uporabila v konfliktu, še navaja dpa.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass se je na grožnjo nove oborožitve že odzval ruski obrambni minister Sergej Šojgu, ki je ukazal okrepitev ruskih sil za "obrambo mest Donbasa pred obsežnim ukrajinskim obstreljevanjem".
Ukrajinski obrambni minister Oleksej Reznikov je za BBC povedal, da napovedane protiofenzive na jugu (še) ne bo. "Naj samo pojasnim, da je prišlo do nesporazuma. Narobe so me razumeli. Nisem dejal, da zbiramo milijonsko vojsko za protinapad na jugu. Oprostite mi za mojo angleščino, ki ni moj materni jezik," je dejal minister.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je prav tako ukazal osvoboditev juga države, je medtem opozoril, da bo ruska družba zaradi vojne proti Ukrajini prizadeta za desetletja. Ukrajina bo ohranila "človečnost in civilizacijo," je poudaril v video nagovoru v petek pozno zvečer in obljubil, da bodo obnovljene tudi uničene izobraževalne ustanove. "Ruska družba s toliko morilci in krvniki pa bo po lastni krivdi ostala ohromljena za več generacij," je opozoril.
Britanska zunanja ministrica Lizz Truss pa je Rusijo obtožila odgovornosti za nedavno smrt britanskega državljana v ujetništvu proruskih sil. V odgovor na smrt Paula Ureya je v petkovi objavi na Twitterju zahtevala, da Rusija prevzame vso odgovornost za njegovo smrt.
Kot je zapisala, je bil Urey "v Ukrajini, da bi pomagal ukrajinskemu ljudstvu ob neizprosni ruski invaziji," s čimer je ponovila trditve nevladnih organizacij in tujih borcev, ki se borijo na strani Ukrajine.
Ureya so aprila zajele proruske sile v Ukrajini, 10. julija pa je umrl v priporu. Proruski separatisti so Britanca, ki naj bi bil humanitarni delavec, obtožili, da je bil plačanec in da je sodeloval ne le v spopadih v Ukrajini, temveč tudi v Afganistanu, Iraku in Libiji.
Države G20 za sodelovanje pri prehranski varnosti, razdeljene glede Ukrajine
Finančni voditelji držav skupine G20 so se na srečanju v Indoneziji strinjali, da je treba skupaj reševati grozečo svetovno prehransko krizo, niso pa se uspeli sporazumeti glede odziva na ruski napad na Ukrajino. Dvodnevno srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine 20 največjih gospodarstev na indonezijskem letoviškem otoku Bali se je zaradi različnih stališč o ruski invaziji končalo brez skupnega sporočila.
"Vsi smo se strinjali, da negotovost preskrbe s hrano zahteva pozornost, posredovanje in ukrepe, zato smo razpravljali o tem, kako odpraviti motnje v preskrbi," je po srečanju pojasnila indonezijska finančna ministrica Sri Mulyani Indrawati.
"Najprej je treba odpraviti protekcionizem, da bi lahko ustvarili ali olajšali pretok hrane s strani proizvajalcev v države, ki jo potrebujejo," je dejala.
Nekateri udeleženci so vztrajali pri vključitvi stališč držav o ruski vojni v Ukrajini, je poudarila ministrica in opozorila, da imajo države stališča, ki jih ni mogoče uskladiti.
Dejala je, da bi lahko trojna grožnja vojne, naraščajočih cen surovin in naraščajoče inflacije v svetu otežila servisiranje dolgov ne le za najmanj razvite države, temveč tudi za ostale države v razvoju in celo razvita gospodarstva.