10. in 11. oktobra so ruske raketne in letalske sile sprožile več napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Vodene rakete in droni so zadeli več deset ciljev, kar je povzročilo izpad električne energije v več ukrajinskih regijah – med drugim v Kijevu, Lvovu, Vinici, Harkovu, Dnipru in drugih krajih. Ukrajina je že takoj po napadu, za katerega Rusija trdi, da je bil odgovor na "teroristični napad" na Kerčki most, začela zbirati dokaze o vojnih zločinih.
Sodeč po objavljenih fotografijah ostankov raket je Rusija uporabila vodene rakete Kalibr (3M-14), ki jih je izstrelila z morja, vodene rakete R-500, izstreljene iz sistema Iskander, ter radarsko slabše vidne vodene rakete Kh-101, ki so jih izstrelili iz zraka, najverjetneje iz strateških bombnikov Tupoljev. Kot navaja raziskovalni portal, so vodene rakete dolgega dosega, ki jih Rusija hvali zaradi svoje natančnosti, zadele več civilnih ciljev in povzročile številne žrtve med civilisti. Pri tem navaja julijski napad v Vinici, ki je vzel 27 življenj. "Ti napadi, ki so zadeli nevojaške cilje, kažejo na to, da so rakete, ali tehnično odpovedale ali pa je bilo ciljanje civilnih ciljev namerno. Vsaj v dveh primerih so ruske vodene rakete letele nevarno nizko nad jedrskimi elektrarnami in ustvarile veliko nevarnost za jedrsko nesrečo, v primeru nenadne napake ali pa padajočih razbitin." Jedrski reaktorji naj bi bili sicer varni pred zračnimi napadi.
Preiskovalna novinarska ekipa, ki se financira iz javnih prispevkov, a tudi s strani ameriških vladnih agencij, kot je denimo NED (National endowment for democracy), je v sodelovanju z latvijskim The Insiderjem in nemškim Der Spieglom šest mesecev poskušala odkriti, kdo so ljudje, ki stojijo za izbiro ciljev ruskih zračnih napadov. Kot so ugotovili, gre za skupino usposobljenih vojaških inženirjev, strokovnjakov za raketno programiranje. Novinarji so se uspeli dokopati do telefonskih metapodatkov, ki razkrivajo okrepljene komunikacije med ekipo in njihovimi nadrejenimi tik pred obsežnim napadom 10. oktobra.
Skupina po ugotovitvah novinarjev deluje na dveh lokacijah, in sicer s sedeža ministrstva za obrambo v Moskvi ter sedeža admiralitete v Sankt Petersburgu. Častniki in častnice naj bi bili le ena od vej obširnega Glavnega računalniškega centra ruskega generalštaba (GVC). Bellingcatu je uspelo identificirati večino članov skupine. Med njimi tudi zakonski par. Nekateri od njih so delali že v ruskem vojaškem komandnem centru v Damasku med letoma 2016 in 2021. Več jih je prejelo tudi državna odlikovanja.
Bellingcat je v času preiskave tudi uspel vzpostaviti stik z nekaterimi člani enote GVC. Novinarje je predvsem zanimalo, kdo izbira cilje in ali so civilne žrtve posledica tehničnih težav nekaterih raket ali pa gre za namerne napade na civiliste. Eden od višjih častnikov je kmalu po tem, ko je ugotovil, da ga kličejo novinarji, poklopil slušalko, prav tako večina članov skupine ni želela dajati izjav. Nekateri so zanikali, da bi sploh karkoli vedeli o GVC, kljub številnim fotografijam, kjer nosijo vojaške uniforme in oznake enote.
"Eden od inženirjev ni zanikal svoje pripadnosti tej enoti, vendar je navedel, da ne more varno odgovarjati na vprašanja, ki smo jim jih zastavili. Zahvalil se je naši ekipi, ker jih je opozorila na prihajajočo objavo. Drugi član je z nami pod pogojem anonimnosti delil določene kontekstualne informacije o tem, kako je bila skupina zadolžena za ročno programiranje sofisticiranih poti letenja ruskih visoko natančnih vodenih raket in več fotografij njihovega poveljnika polkovnika Igorja Bagnjuka. Ta posameznik je posredoval tudi skupinske fotografije računalniške skupine GVC, ki pozira pred zgradbo ministrstva za obrambo v Moskvi."
Novinarji so člane GVC identificirali s pregledovanjem javno dostopnih baz več tisoč diplomirancev z vodilnih ruskih vojaških inštitutov, ki se osredotočajo na inženirstvo in programiranje. Analizirali so informacije o zaposlitvah in seznamih telefonskih številk, ki so dostopne na ruskem črnem podatkovnem trgu. "To nam je omogočilo, da smo prišli do ugotovitve, da so bili nekateri od teh ljudi navedeni kot delavci GVC na seznamih telefonskih stikov, pridobljenih z različnimi boti za iskanje podatkov, kot sta Glaz Boga in HimeraSearch. Njihov delovni naslov in naslov bivališča sta se ujemala – Znamenka 19, Moskva. Uradni naslov generalštaba ruskih oboroženih sil."
Ob pregledu ozadja zaposlenih na GVC so ugotovili, da je večina diplomirala na Vojaškem pomorsko-inženirskem inštitutu. Nekateri so pred tem služili v vojski kot poveljniki v mornarici ali ladijski inženirji. Spet drugi pa so prišli iz civilnega sektorja kot korporativni strokovnjaki za informacijsko tehnologijo ali pa ustvarjalci računalniških iger.
Preiskovalni portal navaja, da so pri analizi 126 telefonskih klicev od 24. februarja do konca aprila ugotovili povezavo med večjimi napadi z vodenimi raketami in dohodnimi telefonskimi klici s številke, ki so po identifikaciji ustreza višjemu častniku na GVC Igorju Bagnjuku. Ta je aktivno služboval v Siriji med letoma 2015 in 2017, pri raketnih napadih na Alepo pa naj bi odigral pomembno vlogo.
"Ob predpostavki, da je polkovnik Bagnjuk najvišji častnik, potencialno povezan s programiranjem raket dolgega dosega, zaradi njegove neposredne komunikacije s poveljnikom skupine programerjev, smo nato pridobili zapise metapodatkov o njegovem telefonu za obdobje od začetka ruske invazije v Ukrajini. Bagnjukovi zapisi klicev so pokazali intenzivno komunikacijo z več kot 20 vojaškimi inženirji in IT strokovnjaki, povezanimi z GVC. Ko smo se vrnili nazaj v iste vire podatkov ruskega črnega trga, smo nato pridobili več telefonskih številk, ki so bile najpogosteje v interakciji in so pripisane uradnikom GVC. Z analizo telefonskih zapisov smo rekonstruirali skupino 33 vojaških inženirjev, za katere se je zdelo, da poročajo ali pogosto komunicirajo s polkovnikom Bagnjukom." Novinarji so tudi ugotovili, da je ekipa inženirjev razdeljena v tri skupine po 10 članov. Vsaka skupina je zadolžena za enega od treh tipov vodenih raket – kalibr, R-500 ali Kh-101.
Manjši, a še vedno silovit napad z vodenimi raketami je Rusija izvedla 10. in 11. septembra. Dnevniki klicev kažejo, da so potekali klici med Bagnjukom in njegovima nadrejenima generalom Baranovim in polkovnikom Evgenijem Kapšukom. Bagnjuk je z Baranovim denimo govoril ob 12.41. uri, nahajal pa se je na znanem naslovu – Znamenka 19. Istega dne ob 21.10. uri je Bagnjuk poklical častnika Alekseja Mihajlova, strokovnjaka za R-500.
Naslednji dan je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je Rusija v zadnjih 24 urah uporabila več raket R-500 proti ukrajinskim enotam v Donbasu. Še istega dne je sprožila morsko-zračni napad s šestimi projektili Kalibr in šestimi Kh-101. Takrat so zadeli nekatere energetske cilje.
Podobno sosledje dogodkov je bilo zabeleženo v noči z 12. na 13. september. Zajeten kup klicev na telefonsko številko Bagnjuka, nato pa nočni napadi z raketami R-500. Istega dne je osem Kh-101 poletelo proti vodooskrbni infrastrukturi v Krivem Rogu. Deli mesta so bili več dni brez vode. S klici med Bagnjukom in Baranovim je bil povezan tudi raketni napad na Natov mednarodni center za mirovno usposabljanje v Ukrajini, kjer je umrlo vsaj 35 vojakov in prostovoljcev, še 134 je bil ranjenih.
Druge nečednosti
Podatki o dejavnostih Bagnjukovega telefona razkrivajo, da je med delovnim časom obiskoval strani, kjer se tržijo stari kovanci. Kot pravijo pri Bellingcatu, je bila njegova obsedenost z numizmatiko prisotna tudi 10. oktobra zjutraj, saj je približno uro, preden je množica raket zadela Kijev, ždel na strani eurocoin.ru in pregledoval kovance.
Bagnjuk je prav tako aktiven prodajalec artiklov na strani Avito.ru. Gre za rusko različico Ebaya. Med njegovimi nedavnimi razprodajami kovancev in potrošniške elektronike je tudi odlikovanje, ki ga je leta 2014 prejel od predsednika Vladimirja Putina za sodelovanje pri organizacij olimpijskih iger v Sočiju. Cena: 6500 rubljev, okrog 105 evrov. Zaposleni v enoti naj bi po nekaterih podatkih sicer prejemali plače v višini med 1300 in 2100 evrov.
Seznami telefonskih klicev pa morda razkrivajo še eno zanimivo podrobnost. Porast komunikacije že od drugega oktobra, sedem dni kasneje pa je število klicev doseglo vrhunec. To morda lahko pomeni, da se je Rusija dlje časa pripravljala na raketni napad in tam ni bil neposredno povezan z ukrajinskim poskusom uničenja Kerčkega mostu, ki se je zgodil 8. oktobra.
Bagnjuk je s podrejenimi oficirji, zadolženimi za vse tri vodene raketne sisteme, opravil večje število klicev dan kasneje, 9. oktobra.
Kontakti med Bellingcatom in nekaterimi zaposlenimi so bili z eno izjemo, ali kratki ali pa neobstoječi. Tako da so na vprašanje Matveju Ljubavinu, kako se počuti glede civilnih žrtev, dobili odgovor: "Bodite profesionalni, zastavite mi konkretna vprašanja." Na reformulacijo vprašanja, ali gre zgolj za napake ali pa namerno ciljanje civilistov, pa Ljubavin ni odgovoril.
So pa novinarji Bellingcata in Insiderja prepričali neimenovanega člana ekipe, da jim je poslal skupinsko fotografijo enote za načrtovanje oz. programiranje raketnih napadov. Medtem je denimo Jurij Nikonov zanikal, da bi sploh bil član ekipe ter da o GVC ne ve ničesar. Dejal jim je, da je voznik avtobusa in da so vsakršne povezave med njim in GVC popoln nesmisel. Nikonov naj bi bil tudi še vedno prisoten na straneh in aplikacijah za zmenke, kjer so opisuje kot IT-strokovnjak, ki je videti odlično in dela za državo. Svojo povezavo z GVC so zanikali tudi ostali člani skupine. Eden od njih je denimo dejal, da je samozaposleni vodovodar, drugi pa, da dela na kmetiji ter da novinarjem lahko razloži le, "kako zaklati prašiča ali obglaviti piščanca".
