V napadu na ukrajinsko Vinico umrlo 23 ljudi, pogrešajo jih še 39

Preiskovalci v mestu Vinica svojce pogrešanih prosijo, naj jim predložijo vzorce DNK, da bodo lahko potrdili identitete žrtev. Ukrajinska stran je priznala, da do konca vojne ne bo razkrila uradnega števila žrtev, saj bi informacije lahko vplivale na nadaljnjo analizo in strategijo Rusije, poroča The Guardian. 

Ruska stran zanika, da cilja na civiliste, četrtkovega napada pa še niso komentirali. 

Po napadu je po spletu zaokrožila fotografija prevrnjenega otroškega vozička. Ukrajinske oblasti so namreč objavile posnetek, na katerem se deklica z mamo vrača z govorne terapije. Prevrnjeni voziček, ki so ga fotografirali po napadu, naj bi pripadal prav deklici Lizi, ki je v napadu umrla, in njeni mami, poroča BBC. 

Srečanje voditeljev skupine G20 v znamenju vojne v Ukrajini

Na Baliju poteka dvodnevno srečanje finančnih ministrov 20 največjih gospodarstev in šefov centralnih bank. Srečanje se je začelo v senci ukrajinske vojne, ki je razburkala trge, zvišala cene hrane in inflacijo.

Predstavniki gostiteljice Indonezije so opozorili, da bi bile lahko posledice v državah z nizkimi dohodki "katastrofalne", če se države ne bodo povezale. 

Kanadska finančna ministrica je bila ostra v odzivu na vojno v Ukrajini. Ruskim uradnikom je povedala, da so odgovorni za "vojne zločine". Dodala je še, da je dogajanje v Ukrajini trenutno "največja grožnja svetovnemu gospodarstvu". 

Glede vojne v Ukrajini so sankcije uvedle zahodne države, medtem ko so Kitajska, Indija in Južna Afrika v odzivu bolj zadržane. 

Med tem je več kot 40 držav, med njimi ZDA, države EU, Velika Britanija, Kanada, Mehika in Avstralija, na konferenci v Haagu podpisalo politično izjavo o sodelovanju, s katero so se dogovorile, da bodo usklajevale preiskave domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Trenutno namreč poteka več kot 23 tisoč preiskav, ki jih vodijo različne države in skupine. Prizadevajo si, da bi bili dokazi verodostojni in organizirani. 

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je dejala, da je vojna v Ukrajini največja grožnja svetovnemu prebivalstvu. Po njenem mnenju za predstavnike Putinovega režima "ni mesta" na srečanju G20 na Baliju. Dodala je, da bodo še naprej pritiskali na države zaveznice, da omejijo cene ruske nafte, kar bi, po njenih besedah, bistveno zmanjšalo dohodke Rusije, ki jih potrebuje za vojno. 

Ukrajinski infrastrukturni minister Oleksandr Kubrakov je po pogovorih z Rusijo, Turčijo in Združenimi narodi dejal, da so "vsekakor korak bližje" sklenitvi dogovora o izvozu žita prek pristanišč v Črnem morju. Turčija je pred tem napovedala dogovor z Ukrajino, Rusijo in Združenimi narodi, s katerim naj bi obnovili izvoz ukrajinskega žita, ki ga je blokirala Rusija. 

Putin je medtem podpisal zakon o strožjih ukrepih za posameznike ali subjekte, ki jih Rusija šteje za tuje agente. Popisal je tudi nov zakon, ki prestopništvo izenačuje z veleizdajo. Novi zakon, ki bo začel veljati 1. decembra, bo razširil opredelitev pojma "tujih agentov", in sicer na vse, ki naj bi bili pod "tujim vplivom" ali prejemali podporo iz tujine, ne le v obliki denarja. 

Po poročanju Guardiana je Rusija začela tudi mobilizacijo prostovoljcev, ki jo je Kremelj "verjetno ukazal ruskim regijam", s tem naj bi oblikovali prostovoljne bataljone.