298 beloruskih šotorov za Wagnerjevce

Poročali smo že, da so v Belorusiji, ki je po preklicanem uporu v Rusiji postala zatočišče Wagnerjevih plačancev, začeli oživljati opuščeno vojaško oporišče v bližini mesta Osipoviči. To se nahaja v osrednji Belorusiji, približno 230 kilometrov od ukrajinske meje. Konec junija so tam začele rasti vrste šotorov. 

Beloruska protivladna aktivistična skupina Hajun je analizirala satelitske posnetke in naštela 298 šotorov, ki lahko sprejmejo do 30 ljudi: "Glede na to, da nekateri šotori niso namenjeni bivanju, pa lahko rečemo, da bi oporišče lahko sprejelo do 8000 ljudi." 

Neodvisni ruski medij Sirena pa je delil tudi fotografije šotorov M-30, za katere pravijo, da jih je posnel lokalni prebivalec. V omenjenih šotorih so leseni podi in postelje, vsak izmed njih lahko sprejme do 60 ljudi, postavljen pa je v pol ure, navaja Sirena. 

Ruski medij Verstka trdi, da oporišče oživljajo kot namestitev za Wagnerjeve plačance, kar naj bi bil del dogovora med vodjo skupine Jevgenijem Prigožinom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Toda po navedbah ukrajinske Pravde je ukrajinska mejna straža, ki pozorno spremlja dogajanje v Belorusiji, dejala, da po njihovih opažanjih za zdaj nič ne kaže, da bi Wagnerjevci res prihajali tja.

Tudi Lukašenko je zatrdil, da zanje ne nameravajo zgraditi nobenih oporišč, jih pa bodo nekam namestili, če bodo to želeli: "Za zdaj so v Lugansku v svojih baznih taborih. Ponudili pa smo jim eno svojih opuščenih oporišč. Tam so dobrodošli, ograja stoji, vse je na mestu, naj postavijo šotore. Pomagali jim bomo, kolikor moremo, dokler se ne bodo odločili, čemu se bodo posvetili." 

Sočasno z njegovimi besedami pa se je torej začelo oživljanje oporišča pri Osipovičih.

V Minsk namesto v Moskvo 

Po preklicanem uporu v Rusiji pa je v Belorusijo konec junija že prispel Prigožin. Zasebno letalo je prispelo na vojaško letališče južno od Minska, v državi pa bo deloval na lastne stroške. 

Prav Lukašenko je bil tisti, ki je pomagal umiriti oboroženi upor Wagnerjevih sil proti Moskvi. V nizu dogodkov je vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin s svojimi silami zakorakal proti ruski prestolnici in prevzel nadzor nad vojaškimi objekti v dveh ruskih mestih.

Upor se je ustavil šele po tem, ko je Lukašenko posredoval z dogovorom, po katerem bi se Prigožin umaknil v Belorusijo. Kot del istega dogovora pa so Wagnerjeve čete dobile tudi možnost, da se vključijo v rusko vojsko ali organe kazenskega pregona, se vrnejo k družini in prijateljem ali pa s Prigožinom odidejo v Belorusijo.