21 držav med kladivom in nakovalom: cena vojne v Ukrajini

Ruska vojna je v zadnjih šestih mesecih Ukrajini prinesla smrt, uničenje in bedo. Zaznamovala pa je tudi celotno regijo. Pri portalu Euronews so zbrali odzive 21 držav, tudi Slovenije. Skupni imenovalci? Visoke cene, politične spremembe in napetosti. 

AVSTRIJA: Vojna je sprožila pozive k razpravi o avstrijski nevtralnosti. Avstrija ni del zveze Nato, a si v luči ruske invazije nekateri želijo ponovnega premisleka. "Potrebna je kritična razprava o prednostih in slabostih nevtralnosti, čeprav velika večina prebivalstva podpira nevtralnost," je dejal Alfred Gerstl z dunajske univerze.

Kancler Karl Nehammer je sicer "jasno izrazil željo, da zdaj ne bi razpravljal o tem občutljivem vprašanju". Da bi poudaril to nevtralno držo, je Nehammer sredi aprila postal prvi evropski voditelj, ki je od začetka vojne obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina.

BELGIJA: Belgija je odložila zaustavitev jedrskih elektrarn zaradi bojazni, da bo rusko-ukrajinska vojna povzročila energetsko krizo. Država, ki ima trenutno sedem reaktorjev, je nameravala postopoma opustiti odvisnost od jedrske energije do leta 2025. Toda naraščajoče cene plina in nevarnost prekinitve ruske dobave Evropi so povzročile spremembe v načrtu, rok so podaljšali za 10 let. 

BOLGARIJA: Zaradi vojne v Ukrajini so se odnosi med Moskvo in Bolgarijo, nekdanjo sovjetsko zaveznico v času komunizma, hitro poslabšali. Ne samo, da je prozahodna koalicijska vlada Kirila Petkova podprla sankcije EU proti Rusiji, zavrnila je tudi zahtevo Moskve, da plača uvoženi ruski plin v rubljih. Zaradi tega je Gazprom ustavil dobavo plina državi, ki je bila skoraj popolnoma odvisna od uvožene ruske energije. Julija sta Petkov in njegov grški kolega odprla nov plinovod med državama, polni ga plin iz Azerbajdžana. Vojna je razplamtela politične razprtije in še povečala delitve v bolgarski družbi, ki jih poganja velika razširjenost dezinformacij o tem, kaj se dogaja v Ukrajini. Maja je raziskava Gallup International Balkan pokazala, da skoraj četrtina vprašanih podpira vojno Vladimirja Putina v Ukrajini.

ČEŠKA: Češka je pomembna zaveznica Kijeva, ki je sprejela številne ukrajinske begunce. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo na Češkem registriranih več kot 413.000 beguncev. Čehi do Ukrajincev čutijo sočutje. Ko so 21. avgusta 1968 češkoslovaški protestniki šli na ulice, da bi od svojega komunističnega režima zahtevali liberalnejšo obliko vodenja, so sovjetski tanki pridrveli, da bi zatrli "praško pomlad". Tudi Slovaki tako sočustvujejo s tistimi, ki jih vidijo kot nadaljnje žrtve ruske agresije.

DANSKA: Medtem ko sta Švedska in Finska pritegnili pozornost z odločitvijo, da se želita pridružiti Natu kot odgovor na vojno v Ukrajini, je tudi Danska sprejela zgodovinsko odločitev. Ustanovna članica Nata je dolgo odrekala sodelovanje v obrambni politiki EU, zdaj pa se je to spremenilo. "Dokazujemo, da ko Putin napade svobodno državo in ogrozi stabilnost v Evropi, drugi stopimo skupaj," so ob tem dejali na Danskem.

ESTONIJA: V Estoniji je podpora Ukrajini velika. Žal pa je podobno visoka tudi inflacija. Estonija je namreč žarišče inflacije v Evropi – njena letna stopnja je v začetku tega meseca dosegla 23,2 odstotka. Toda niti naraščajoče cene, ki jih poganjajo naraščajoči stroški energije zaradi vojne, niso veliko spremenile stališč Estonije, ki je ena glavnih podpornic Ukrajine na celini. Talin je namenil 250 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini, kar je tretjina letnega obrambnega proračuna države. Estonija, nekdanji del Sovjetske zveze, je sprejela 50.000 ukrajinskih beguncev, pozvala k strožjim sankcijam proti Rusiji in pred kratkim prepovedala Rusom vstop v državo. Prav tako je začela odstranjevati spomenike iz sovjetskega obdobja z javnih površin po vsej državi. Talin se je zavezal, da bo ustavil uvoz ruskega plina, in kot nadomestilo gradi plavajoči terminal.

FRANCIJA: Tako kot v mnogih drugih evropskih državah, energetska kriza pritiska tudi na Francijo. Kot odgovor na inflacijo je Pariz uvedel različne ukrepe za pomoč gospodinjstvom, kot je "popust na gorivo". Ta pomoč, ki trenutno znaša 0,18 evra na liter, se bo septembra in oktobra povečala na 0,30 evra na liter. Ohranjala se bo do decembra, ko bo padla na 0,10 evra.

Vlada je tudi omejila dvig računov za elektriko na štiri odstotke in zamrznila cene plina na ravni iz oktobra 2021. Shema bo podaljšana do konca leta 2022. Poleg tega je 230 milijonov evrov namenjenih gospodinjstvom z nizkimi dohodki, ki se ogrevajo na olje.

Prav tako bo vlada ponovno nacionalizirala EDF, največje električno podjetje v državi. Njegov cilj je zaščititi energetsko neodvisnost Francije, ki jo je spodkopala vojna v Ukrajini. Pariz se je tudi zavezal, da bo obnovil svoje jedrske elektrarne.

FINSKA in ŠVEDSKA: Še na začetku leta 2022 bi le malokdo stavil, da bosta do jeseni tako Finska kot Švedska zaprosili za članstvo v Natu in se bližali koncu svojega pristopnega procesa. Na Švedskem so imeli vladajoči socialdemokrati močno tradicijo nevtralnosti in med Švedi ni bilo posebnega zanimanja za članstvo, medtem ko je bila na Finskem samo ena velika politična stranka močno naklonjena Natu, javni interes za pridružitev pa se je desetletja gibal pod 30 odstotki. Vse se je spremenilo z rusko invazijo na Ukrajino. 

NEMČIJA: Že vse od začetka vojne je nemška politika v neprijetnem položaju. Nobena druga velika država v Evropski uniji namreč ni postala tako odvisna od ruske energije kot Nemčija. Zato možnost, da bo Gazprom v prihodnjih mesecih omejil dobavo plina, povzroča zaskrbljenost. Sredi nedavnega vročinskega vala so tako Nemci pohiteli z nakupom električnih ventilatorskih grelnikov, da bi se pripravili na morebitno energetsko krizo to zimo. Vlada medtem uveljavlja varčevanje z energijo v javnem sektorju, da bi še pred zimo napolnili plinske rezervoarje, a štiričlansko gospodinjstvo lahko pričakuje, da bo za energijo plačalo približno 500 evrov več na leto – brez DDV.

Ti dodatni stroški bi lahko dolgoročno zmanjšali solidarnost z Ukrajino. 

Na drugi strani je bil kancler Olaf Scholz deležen kritik po vsej Evropi zaradi oklevanja pri pošiljanju težkega orožja na pomoč Kijevu. 

Med vojno se je nato Nemčija tudi zavezala, da bo porabila 100 milijard evrov za modernizacijo svoje vojske, kar je velik preobrat v državi, kjer so pacifistična čustva močna – glede na nacistična grozodejstva med drugo svetovno vojno.

MADŽARSKA: Aprila, nekaj več kot mesec dni po ruski invaziji, je vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbana zmagala na rekordnih, četrtih zaporednih volitvah.

Ena glavnih Orbanovih trditev v času pred glasovanjem je bila, da bo sam obdržal Madžarsko izven vojne, medtem ko bo opozicija nekdanjo komunistično državo potegnila v dolgotrajni krvavi konflikt z Rusijo.

"Vojna v Ukrajini je Orbanu ponudila priložnost, da nastopi kot voditelj, ki lahko ščiti narod pred grozečo vojno," je za Euronews povedala Dojcsak Dalma, višja strokovnjakinja za strategijo pri Madžarski uniji za državljanske svoboščine. "Ta podoba mu je pomagala do četrte zaporedne volilne zmage."

Sklicujoč se na izredne razmere, ki jih je povzročila ukrajinska vojna, je Orban maja podpisal posebno pravno odredbo, ki je vladi dovoljevala, da suspendira nekatere akte parlamenta in vlada z odloki.

Po besedah Dalme ta zakonodaja omogoča, da "vlada praktično vlada in odloča o katerem koli vprašanju brez učinkovitega nadzora", pri čemer potrditev parlamenta ni več potrebna. "Izredni pravni red je bil in je še vedno orodje vlade za zagotavljanje lastnih ciljev, ne za zaščito ljudi na Madžarskem," je dodala.

Pod Orbanom je Madžarska zasledovala politiko, ki jo imenuje stroga nevtralnost do Ukrajine, številni analitiki pa menijo, da je proruska. To je tudi razklalo odnose v višegrajski skupini. 

Čeprav je madžarski voditelj pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini, je zavrnil prevoz orožja čez madžarsko-ukrajinsko mejo, se norčeval iz Volodimirja Zelenskega in lobiral proti sankcijam EU proti Rusiji. Madžarski motivi naj bi bili predvsem ekonomski. 

ITALIJA: Italija se je pridružila Evropi pri podpori Ukrajini. Italijani so sprejeli Ukrajince v svojo državo in na svoje domove – približno 160.000, kar je drugo največje število v zahodni Evropi za Nemčijo, prav tako naj bi Kijevu zagotovili za več kot 150 milijonov evrov težkega orožja.

Kljub temu obstajajo znaki, da bo podpora države Ukrajini morda začela nihati, saj se v pomembnem delu italijanske javnosti začenjajo pojavljati skrbi zaradi inflacije, rasti cen energije, lomasti tudi splošen občutek utrujenosti od vojne.

Za začetek je bil odnos Italije z Rusijo v zadnjih nekaj desetletjih zapleten. Pod mandatom kontroverznega nekdanjega premierja Silvia Berlusconija so se odnosi med Moskvo in Rimom ogreli, država je povečala uvoz ruskih energentov. Čeprav so v času invazije vse vodilne italijanske politične stranke obsodile Vladimirja Putina, se naklonjenost Rusiji zdaj pred volitvami širi zlasti na desnici. Vprašanje tako ostaja, kaj bo po volitvah. Italijanska javnost je bila razdeljena glede dobave orožja Ukrajini in kakršnega koli Natovega intervencionizma.

LITVA: Agresija Kremlja v Ukrajini ni bila veliko presenečenje za Litvo. Politiki v prestolnici Vilni že leta opozarjajo EU na rusko grožnjo.

Čeprav življenje v Litvi teče naprej kot običajno, ljudje niso tako sproščeni kot prej – empatija in podpora ukrajinskemu ljudstvu sta zelo veliki, ukrajinske zastave lahko vidite na vsakem vogalu. Litovci so celo zbrali milijone evrov za nakup brezpilotnega letala Bayraktar, ki ga bodo poslali ukrajinski vojski. Posebno zaskrbljujoče področje pa je dolga meja Litve z Belorusijo, za katero v Vilni pravijo, da "izgublja suverenost pred našimi očmi".

MOLDAVIJA: Samo teden dni po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino, je Moldavija uradno zaprosila za pridružitev EU, s čimer je v luči dogodkov pospešila svojo načrtovano prozahodno usmeritev. Bruselj je kasneje Moldavijo uvrstil med kandidatke za članstvo v EU, kar je bil prvi mejnik na dolgi poti do pridružitve 27-članskemu bloku.

Inflacija v Moldaviji se je medtem zvišala z 18,52 odstotka februarja na 33,55 odstotka ta mesec, kar je močno prizadelo žepe v že tako najrevnejši državi v Evropi. Država je močno odvisna od zalog iz Rusije, cene pa so avgusta narasle za 47 odstotkov. 

POLJSKA: Poljska, ki meji na Ukrajino, je država, kamor so se zatekli številni Ukrajinci. Od avgusta je 1,3 milijona Ukrajincev pobegnilo k svoji sosedi, poroča agencija ZN za begunce. Raziskava Inštituta za tržne in družbene raziskave je pokazala, da 90 odstotkov vprašanih Poljakov podpira ukrajinske begunce, pri čemer si obe sosednji slovanski državi delita jezikovne in kulturne sorodnosti.

Poljska je prav tako okrepila svoj regionalni vpliv in se znova bolj približala EU in odmaknila od Madžarske. 

ROMUNIJA: Poleg humanitarnega odziva Romunije – država je sprejela številne begunce – je država veliko prispevala tudi v smislu varnosti. Nato je ob začetku vojne okrepil svoj vzhodni blok tako, da je v oporišče na črnomorski obali Romunije poslal 1000 vojakov. To se je od takrat povečalo na 5500 vojakov, vključno s 4000 ameriškimi vojaki in 800 vojaki iz Francije.

SRBIJA: Ruska vojna v Ukrajini je trčila ob beograjsko strategijo dobrih odnosov z Moskvo in Pekingom ob hkratnem prizadevanju za članstvo v Evropski uniji. Srbija je ena od peščice evropskih držav, kot sta Bosna in Belorusija , ki se noče pridružiti sankcijam Zahoda proti Rusiji, čeprav je podprla resolucije Generalne skupščine ZN, ki obsojajo invazijo. 

Pritisk Moskve je velik, dobri odnosi pa koristijo Srbiji, ki je povsem odvisna od ruskega plina. Raziskava iz marca je pokazala, da le 21 odstotkov vprašanih meni, da bi se morala Srbija v vojni postaviti na stran Rusije, aprilska anketa je pokazala, da 76 odstotkov nasprotuje uvedbi sankcij proti Moskvi zaradi njene invazije na Ukrajino.

Dogajanje je še dodatno zapletlo tudi domače dogajanje. To vključuje Kosovo, nekdanjo srbsko pokrajino, ki je leta 2008 razglasila neodvisnost, vendar je Beograd od takrat noče priznati. Njen premier Albin Kurti je srbskega predsednika Aleksandra Vučića v preteklosti označil za "malega Putina" in nedavno trdil, da bo Beograd ob podpori Rusije napadel Kosovo. Vučić je te obtožbe že večkrat zavrnil. V nedavnem intervjuju za New York Times je dejal: "Kurti želi biti 'mali Zelenski', ki se bori proti 'malemu Putinu'." 

SLOVAŠKA: Slovaška, ki meji na Ukrajino, je ključna podpornica Kijeva od ruske invazije konec februarja. Bratislava je Ukrajini poslala sistem zračne obrambe, razmišljajo o novi podpori v obliki orožja. 

V začetku vojne je slovaška koalicijska vlada sprejela tudi zakon, ki oblastem dovoljuje začasno blokiranje spletnih mest z dezinformacijami. Vendar zatiranje ni dosledno. Proruski politiki še vedno javno obtožujejo Nato, da je odgovoren za vojno. Teorije zarote še vedno krožijo. Javno mnenje ni bilo preveč ostro usmerjeno proti Putinu, čeprav obstaja velika solidarnost z Ukrajino.

SLOVENIJA: Slovenija je bila med prvimi državami, ki so izkazale podporo Ukrajini, poudarja Euronews. Takratni slovenski premier Janez Janša je bil v ospredju evropskih prizadevanj za podporo Ukrajini, navajajo. Poleg kolegov iz Poljske in Češke je bil med prvimi tujimi voditelji, ki so obiskali Kijev po ruski invaziji. Srečal se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter prejel pohvale, ker je tvegal obisk evropske prestolnice med vojno, nadaljujejo.

Janša je tudi opozoril, da je Rusija zapolnila vakuum zaradi nepripravljenosti širitve Evropske unije, še izpostavljajo.

ŠPANIJA: Vojna v Ukrajini povzroča razkol v španski vladi. Julija se je sicer Madrid zavezal, da bo povečal svojo vojaško porabo in bo za obrambo namenil dva odstotka BDP. Vlada je odobrila enkratne izdatke v višini skoraj 1 milijarde evrov, ki bodo šli za kritje nepričakovanih stroškov, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. A del politike je kritičen. Kar se porabi za tanke, se ne porabi za bolnišnice, pravijo. 

VELIKA BRITANIJA: Velika Britanija se je močno postavila v središče evropskega odziva na rusko invazijo na Ukrajino. Bili so med prvimi in najhitrejšimi, ki so ponudili močno vojaško podporo, vključno z gostovanjem programa za usposabljanje 10.000 ukrajinskih vojakov, medtem ko se je britanska javnost odzvala s tisoč tonami humanitarne pomoči in ponudbami za gostovanje ukrajinskih družin.

Borisu Johnsonu je to po vrsti domačih škandalov ponudilo priložnost, da nekoliko izboljša javno podobo. Johnsonova podpora Ukrajini tako deloma temelji na očitnem pristnem občutku za stvar, deloma na koristoljubju in deloma na njegovem osebnem prijateljstvu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Vseeno je Johnson na koncu moral odstopiti. Njegova verjetna naslednica Liz Truss je prav tako zavzela trdo linijo proti Kremlju. A če bo dejansko dobila ključe Downing Streeta 10, jo čaka vrsta domačih političnih težav, kar bi lahko pozornost z Ukrajine preusmerilo na domače politično prizorišče.