ZN se z Rusijo pogajajo glede deblokade ukrajinskih pristanišč

Humanitarno pomoč zaradi ruske vojne potrebuje 15,7 milijona ljudi, je opozoril koordinator Združenih narodov za krizo v Ukrajini Amin Awad."Ta vojna nima in ne bo imela zmagovalca," je dejal Awad. "Nasprotno, že sto dni smo priča temu, kaj vse je izgubljeno: življenja, domovi, delovna mesta in obeti za prihodnost. Priča smo bili uničenju in opustošenju v mestih, krajih in vaseh. Prizaneseno ni šolam, bolnišnicam in zavetiščem," je Awad opozoril po poročanju tujih tiskovnih agencij.

V samo treh mesecih je bilo po njegovih besedah skoraj 14 milijonov Ukrajincev, večinoma žensk in otrok, prisiljenih zapustiti svoje domove, kar je "pojav brez primere v zgodovini". Vojna je ustavila izobraževanje za približno tri milijone otrok, po vsej državi več sto tisoč ljudi nima dostopa do vode in elektrike, milijoni pa ne vedo, od kod bo prišel njihov naslednji obrok.

Pri tem je zatrdil, da se bodo prizadevanja ZN za odzivanje na uničujoče posledice vojne nadaljevala. "Predvsem pa potrebujemo mir. Vojna se mora končati takoj," je pozval, medtem ko pogajanja med Kijevom in Moskvo že več tednov stojijo na mrtvi točki.

Za mnoge Ukrajince je trenutna invazija le podaljšek oboroženih spopadov, ki so izbruhnili v začetku leta 2014 in se končali z rusko priključitvijo Krima. Podoben scenarij se je takrat obetal v regijah Lugansk in Doneck, kjer so separatisti razglasili neodvisnost, a se je fronta po mednarodnem posredovanju ustalila.

Oktobra lani se je Rusija odločila presekati status quo. Ob meji z Ukrajino je začela kopičiti enote, oblasti pa so objavile vrsto zahtev, med drugim da naj se zveza Nato odreče nadaljnjemu širjenju. V Natu so te zahteve zavrnili, Putin pa je 24. februarja odredil napotitev vojakov v Ukrajino.

Rusija: Po sto dnevih spopadov v Ukrajini doseženi določeni rezultati

Kljub splošnemu pričakovanju, da bo ruska vojska hitro porazila ukrajinske sile, se to ni zgodilo. Po petih tednih vojne je Rusija opustila obleganje Kijeva, kmalu zatem pa so v javnost prišla poročila, da so v kijevskem predmestju Buča našli veliko število trupel civilistov.

Ruska vojska se je po začetnih ponižujočih porazih in počasnemu napredovanju v okolici Kijeva in na severu države aprila osredotočila na Donbas.  

Ruske sile so si zagotovile kopenski most med Donbasom in Krimom, ki ga bodo Ukrajinci težko osvobodili. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega naj bi Rusija sedaj nadzirala že petino ozemlja Ukrajine.Ruske oblasti so sicer danes, sto dni po začetku invazije v Ukrajini, izjavile, da je Rusija dosegla določene rezultate.

Ruska invazija je za seboj že pustila daljnosežne posledice. Razmere so prerasle v humanitarno krizo, spremenile so svetovno prehransko in energetsko varnost in sprožajo vprašanja o strukturi globalne varnosti. Rusija je oblasti v Ukrajini večkrat označila za neonaciste in nacionaliste, ob čemer Kijev opozarja, da se te označbe uporabljajo kot propaganda za upravičevanje konflikta.

ZN vodijo pogajanja z Rusijo o deblokadi ukrajinskih pristanišč

Združeni narodi so danes sporočili, da vodijo zapletena pogajanja z Rusijo glede deblokade ukrajinskih pristanišč in sprostitve več deset milijonov ton žita. Hkrati je na obisku v Sočiju predsednik Afriške unije Macky Sall opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina, da vojna v Ukrajini resno ogroža prehransko varnost Afrike.

Koordinator ZN za krizo v Ukrajini Amin Awad je dejal, da so pogajanja za deblokade ukrajinskih pristanišč v teku. "Optimističen sem, da bodo pogajanja doživela preboj," je dejal, a pri tem opozoril, da gre za izjemno zapleten proces,

Medtem ko potekajo prizadevajo za ponovno odprtje pristanišč, pa ZN preučujejo tudi druge možnosti, kako iz Ukrajine odpeljati nujno potrebno žito, vključno s tovornjaki, vlaki ali prek pristanišč v sosednjih državah.

Hkrati Združeni narodi opozarjajo, da se zlasti afriške države, ki več kot polovico svoje porabe pšenice uvozijo iz Ukrajine in Rusije, soočajo s krizo "brez primere". Cene hrane naj bi v Afriki presegle cene po arabski pomladi leta 2011 in prehranskih nemirih leta 2008.

Evropske bolnišnice sprejele več kot 500 ukrajinskih bolnikov

Evropske bolnišnice so doslej sprejele več kot 500 ukrajinskih bolnikov iz Ukrajine, Moldavije in bližnjih držav članic Evropske unije, ki so potrebovali nadaljnje zdravljenje ali nujno zdravniško pomoč. Glavnino bolnikov je sprejelo 13 članic EU, je sporočila Evropska komisija. Med njimi ni Slovenije.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič se je ob tem zahvalil vsem državam, ki so ponudile postelje za ukrajinske bolnike in jih oskrbele. "EU znova kaže svojo podporo najbolj ranljivim," je povedal, so sporočili iz Bruslja.

Bolnike je sprejelo 13 članic EU, in sicer Belgija, Nemčija, Danska, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija in Švedska.

Konec marca je tedanji slovenski zdravstveni minister Janez Poklukar dejal, da je Slovenija ponudila sprejem štirih ukrajinskih bolnikov, sprejme pa jih lahko več kot 50. Pojasnil je sicer, da na koncu pogosto ni odvisno od stroke, kam bo posamezni bolnik šel, ampak v kateri od držav članic ima morda sorodnike, znance, kjer bo lažje nadaljeval svojo pot.

Nove prošnje in zahvale za orožje

Predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Stefančuk je na obisku v Nemčiji, kjer ga je sprejel tudi kancler Olaf Scholz. Stefančuk med obiskom lobira predvsem za nove pošiljke orožja. "Seveda potrebujemo predvsem sodobno orožje. Lahko se sicer bojujemo tudi s starim, vendar je novejše orožje bolj učinkovito," je dejal.  

Tudi ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik je danes pozval k hitrejši dostavi težkega orožja njegovi domovini. Orožje, ki ga je Nemčija Ukrajini obljubila, namreč še vedno ni prispelo, je dejal. "Če smo iskreni, po stotih dnevih vojne ni v Ukrajino prispel niti en kos težke vojaške opreme iz Nemčije," je Melnik povedal za nemško medijsko hišo ARD.

Čeprav je veleposlanik pozdravil nedavno uradno sporočilo nemškega kanclerja Scholza, da bo Nemčija Ukrajini poslala orožje kot je sistem zračne obrambe Iris-T, pa je hkrati tudi opozoril, da bo prvi kos orožja v Ukrajino verjetno prispel šele konec junija.

Kancler Scholz je v četrtek v nemškem parlamentu napovedal dostavo sistema Iris-T Ukrajini, kot tudi sledilne radarje za odkrivanje topniških položajev. Nemčija želi Ukrajini prav tako dostaviti štiri lansirnike raket iz lastne zaloge.

Po podatkih iz ankete, ki jo je izvedel inštitut YouGov, zavezanost vojaški pomoči Ukrajini podpira večina Nemcev. Približno 52 odstotkov se jih je izreklo, da v popolnosti ali delno podpirajo kanclerjevo napoved, medtem ko jih je 33 odstotkov povsem ali vsaj delno proti.

Sporočila iz Kijeva in Moskve po 100 dneh vojne

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je medtem v svojem nočnem nagovoru zahvalil ZDA in drugim zaveznicam za obljube o dobavi sodobnega orožja, omenil je predvsem ameriški raketni sistem HIMARS: "To orožje bo resnično pomagalo rešiti življenja naših ljudi in zaščititi našo državo," je dejal. Zahvalil se je tudi Švedski, ki je v četrtek Ukrajini med drugim obljubila dobavo protiladijskih raket.

V petkovem nagovoru ob stotih dneh vojne pa je dejal, da Rusiji ne bo uspelo. "Naša ekipa je bistveno večja. Ukrajinske oborožene sile so tu. Kar pa je najpomembneje, tu so naši državljani, ki Ukrajino branijo že sto dni."  Rusija sicer po besedah Zelenskega trenutno nadzira petino ukrajinskega ozemlja, s čimer je potrojila površino zasedenega ozemlja iz leta 2014, ko je zasedla Krim in dele Donbasa.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je glavni cilj "posebne operacije", kot ji pravi Moskva, zaščita prebivalcev samooklicanih republik Doneck in Lugansk. "Ukrepali smo, da bi zagotovili njihovo varnost in dosegli smo določene rezultate," je dejal. "Precejšnje število ljudi je bilo osvobojenih izpod pronacističnih ukrajinskih oboroženih sil in zdaj lahko svoje življenje začnejo vračati v normalo," je dodal. "Ta prizadevanja se bodo nadaljevala, dokler ne bodo doseženi vsi cilji posebne vojaške operacije," je zaključil. 

Severodoneck se še drži

Ukrajinska vojska je sicer sporočila, da ji je ponoči uspelo zadržati položaje v mestu Severodoneck. "Boji se nadaljujejo v središču Severodonecka," je ukrajinski generalštab zapisal v poročilu o razmerah in dodal, da ruske sile nenehno obstreljujejo ukrajinske položaje v mestu, pa tudi v predmestjih Borivsk in Ustinivka ter v mestu Lisičanski na drugi strani reke Siverski Donec.

Padec mesta Severodoneck bi Rusiji omogočil nadzor nad celotno regijo Lugansk. Po navedbah proruskega guvernerja regije Lugansk Sergija Gajdaja so ruske sile sicer zasedle že 80 odstotkov tega strateškega mesta.

Poleg tega je generalštab poročal o ruskih letalskih napadih na vas Mirna Dolina in neuspešnih poskusih vdora v bližnji naselji Metiolkin in Bilohorivka.

Po navedbah ukrajinske vojske so bili neuspešni tudi ruski poskusi, da bi Severodoneck z napadom na območje okoli Bahmuta odrezali od oskrbovalnih linij proti zahodu.

Na območju okoli Slovjanska naj bi ruske sile napredovale počasi. Ukrajinsko poročilo navaja, da so mesto skušale napasti iz Limana, in dodaja, da so bile ruske ofenzive s severa potisnjene nazaj, zaradi česar je sovražnik utrpel velike izgube.