Ameriški senat je potrdil novo tranšo pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu. Iz tega naslova je za ukrajinski konflikt namenjenih 61 milijard ameriških dolarjev, zajeten kos denarja bo sicer ostal v ZDA. Ta pomoč, ki bo v Ukrajino (zelo kmalu) prišla v obliki vojaške in finančne asistence, naj bi Ukrajini dala priložnost, da zaustavi rusko napredovanje na fronti, ki v zadnjih dneh dobiva pospešek. Prav tako naj bi Rusija pripravljala večjo ofenzivo v poletnih mesecih.
"Ukrajina si mora zagotoviti ljudi. Sprejela je nov zakon o mobilizaciji. Ni moja naloga, da se spuščam v podrobnosti, vendar pričakujem, prepričan sem, da bo Ukrajina sprejela potrebne odločitve za mobilizacijo zahtevanega števila mož. In potem moramo mi pomagati finančno," je pred dnevi za medije dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire v Bruslju, je poročala, da naj bi bil zakon o mobilizaciji eden izmed prvih pogojev za odobritev pomoči Zahoda. "Sprejetje novega zakona o mobilizaciji v Ukrajini je bil pogoj za nove dobave orožja držav Nata. Dobave orožja so smiselne le, če je na voljo dovolj vojakov, ki to orožje lahko uporabljajo v obrambnih in jurišnih operacijah, in če se izgube lahko hitro nadoknadijo, zato bi bilo treba v vojsko aktivno vpoklicati nove vojake," je dejal diplomat.
Washington Post je v začetku marca ob sklicevanju na izjavo urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega poročal, da jih je od milijona mobiliziranih vojakov zgolj 300.000 videlo fronto. Toda skoraj mesec dni po imenovanju Aleksandra Sirskega na čelo generalštaba ukrajinske vojske nihče v vojaškem vodstvu in predsedniški administraciji ni vedel, kje je preostalih 700.000 in kaj so ta čas počeli, je poročal časnik.
Med določbami novega zakona o mobilizaciji je, da se vsi moški med 18. in 60. letom registrirajo pri ukrajinski vojski in imajo pri sebi ves čas svoje registracijske dokumente, tako da so lahko postopki novačenja učinkovitejši in preglednejši, piše CNN. Zakon določa tudi, da bodo morali ukrajinski moški, stari med 18 in 60 let, ki živijo v tujini, ob podaljšanju svojih potnih listov predložiti posodobljene različice teh registracijskih dokumentov.
Zakon o mobilizaciji tudi znižuje starost za vpoklic v vojsko z dosedanjih 27 na 25 let. Demografski bazen mladih ukrajinskih moških (od 20 do 29 let) je sicer najplitvejši glede na druge starostne skupine, zato je povprečna starost ukrajinskega vojaka na fronti okoli 43 let. Zakon predvideva tudi zaporne kazni za zavrnitev sprejema vpoklica in zdravniškega pregleda. Poziv za služenje v vojski se smatra za vročenega, četudi ga naslovnik ne podpiše, predvidena pa je tudi zaplemba premoženja tistih, ki se izogibajo vpoklicu. Velja tudi za Ukrajince v tujini. Zožen je tudi nabor zdravstvenih stanj, ki moške opravičujejo služenja v vojski. V zakonu je navedenih nekaj izjem, denimo za državne funkcionarje.
Čeprav so oblasti obljubljale, da bo zakon predvideval tudi demobilizacijo, kar bi omogočilo mnogim, ki se na fronti nahajajo že od začetka ruske invazije februarja 2022, da se za nekaj časa vrnejo z bojišča, so nato v končni različici zakona to možnost črtale. To je sprožilo ogorčenje v družinah vojakov, sledilo je tudi nekaj manjših protestov žena v Kijevu in drugih krajih.
V sklopu teh sprememb Kijev uvaja tudi ukinitev konzularnih storitev za moške, ki so dosegli naborniško starost in ki živijo v tujini, poroča CNN. Od 24. aprila dalje bo mogoče le še prevzeti dokumente za vrnitev v Ukrajino, piše ukrajinski časnik Zerkalo Nedeli. Po uveljavitvi novega zakona o zaostritvi mobilizacije pa bodo moški potni list lahko prevzeli le ob predložitvi vojaške izkaznice.
Dan pred uveljavitvijo najnovejših ukrepov je na več ukrajinskih konzulatih po Evropi nastala gneča, med drugim tudi v poljski prestolnici.
Zunanji minister Dmitro Kuleba je v objavi na družbenih omrežjih napovedal ukinitev konzularnih storitev in dejal, da je potrebna "ponovna vzpostavitev pravičnega odnosa" do vpoklica. "V okoliščinah obsežne ruske agresije je naša glavna prednostna naloga zaščititi našo domovino pred uničenjem," je zapisal Kuleba in dodal, da prebivanje v tujini "državljana ne razbremeni njegovih ali njenih dolžnosti do domovine."
"Človek v naborniški dobi je odšel v tujino, svoji državi pokazal, da mu ni mar za njeno preživetje, potem pa hoče prejemati usluge te države. Tako ne gre. Naša država je v vojni," je dejal Kuleba in dodal, da bo ministrstvo za zunanje zadeve podalo "dodatna pojasnila o postopku pridobitve konzularnih storitev".
Ukrajinske oblasti še vedno preučujejo vse posledice tega zakona, ki naj bi začel veljati 18. maja. Pred časom je bilo iz ust ukrajinskih uradnikov slišati ideje o zahtevah po izročitvi vojaško obveznih ukrajinskih državljanov, ki zdaj prebivajo v EU. Ker je nekaj evropskih držav nakazalo, da tega ne bo podprlo, so v Kijevu začeli iskati drugačne rešitve, ena izmed teh je že omenjena ukinitev konzularnih storitev.
Za zdaj sicer ni javno znano, koliko ljudi namerava v vojsko vpoklicati Ukrajina. V vladnih krogih se je omenjala številka pol milijona, vendar je načelnik generalštaba Sirski dejal, da bo končno število verjetno manjše – okoli 300.000. Ukrajina je sicer od začetka invazije izvedla več obsežnih krogov mobilizacije.
Ukrajinski moški, razen izjem, sicer ne smejo zapustiti države. Mnogi so že pred začetkom vojne živeli v tujini, ukrajinski mediji pa ocenjujejo, da jih je po februarju 2022 na tisoče zbežalo iz države.
KOMENTARJI (409)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.