'Ukrajina še naprej potrebuje vojaško pomoč v vrednosti 40 milijard letno'

"Odkar je Rusija leta 2022 sprožila invazijo, so zaveznice Ukrajini dobavile za približno 40 milijard evrov vojaške pomoči na leto. Pomoč moramo ohraniti vsaj na takšni ravni, dokler bo treba," je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Na dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov, ki je bilo namenjeno pripravam na julijski vrh voditeljev v Washingtonu, je predlagal, da bi si članice Nata to breme razdelile bolj enakovredno. Pojasnil je, da v zavezništvu pripravljajo tudi večletni načrt podpore Ukrajini, ki naj bi ga julija potrjevali voditelji. "Potrebujemo dolgoročno trdno zavezanost, da bo Ukrajina lažje načrtovala vodenje te samoobrambne vojne," je povedal.

Da se Kijev brani pred rusko agresijo, je Stoltenberg poudaril tudi spričo razprave o odpravi omejitev, ki so jih nekatere zaveznice Ukrajini postavile glede uporabe njihovega orožja za napade na rusko ozemlje.

Z vojno v Ukrajini sta povezani tudi drugi dve osrednji temi vrha Nata v ZDA, s katerim bodo med med 9. in 11. julijem obeležili 75. obletnico ustanovitve zavezništva. To sta krepitev obrambne in odvračalne drže Nata ter izboljšanje sodelovanja s partnerskimi državami v indijsko-pacifiški regiji.

Biden Ukrajini v omejenem obsegu dovolil uporabo ameriškega orožja v Rusiji

Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna je Ukrajini dovolila uporabo ameriškega orožja za napade v Rusiji, vendar le v omejenem obsegu za obrambo mesta Harkov, ob sklicevanju na vladne uradnike poročajo tuje tiskovne agencije in mediji.

"Predsednik je svoji ekipi pred kratkim naročil, naj zagotovi, da bo Ukrajina lahko uporabila ameriško orožje za obrambne namene ognja v Harkovu, tako da bi lahko Ukrajina vrnila obstreljevanje ruskim silam," je za Politico dejal ameriški uradnik in dodal, da se politika prepovedi napadov z orožjem dolgega dosega znotraj Rusije ni spremenila.

Ukrajina lahko sedaj uporabi ameriško orožje, kot so rakete, za napad na ruske vojake, ki se zbirajo tik za mejo v bližini drugega največjega ukrajinskega mesta. Ukrajina pa tega orožja še vedno ne sme uporabiti za napade na civilno infrastrukturo ali vojaške cilje globoko v Rusiji. Preobrat sledi poslabšanju razmer na bojišču za Ukrajince, ki je med drugim posledica zamude pri novih dobavah ameriške vojaške pomoči.

Državni sekretar Antony Blinken, ki podpira odpravo omejitev, je v sredo javno namignil, da bo Biden morda spremenil smer in dovolil takšne napade. Dodal je, da se bo politika ZDA do Ukrajine razvijala po potrebi.

ZDA so Kijevu odločno sporočile, da lahko ameriško orožje uporablja le za neposredne napade na ruske vojaške cilje, ki so bili uporabljeni za invazijo na Ukrajino, ne pa na civilno infrastrukturo.

O tem, da bi zaradi premika fronte v bližino ukrajinsko-ruske meje dovolile uporabo svojega orožja za napade na rusko ozemlje, razmišlja tudi več drugih ukrajinskih zaveznic. Nekatere države so namreč Ukrajini pri uporabi dobavljenega orožja postavile s tem povezane omejitve. K njihovi odpravi jih med drugim spodbuja Stotenberg.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil odločitev Washingtona in meni, da bo to pomagalo pri obrambi Ukrajincev, ki živijo ob meji z Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sicer pa je v zadnjih tednih zaveznice večkrat pozval, naj odpravijo omejitve, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega dobavljenega orožja za napade na Rusijo. 

Kremelj: Ukrajina že uporablja ameriško orožje za napade na Rusijo

"Vemo, da se ameriško orožje že uporablja za poskuse napadov na rusko ozemlje. In to je precej zgovoren dokaz o obsegu vpletenosti ZDA v ta konflikt," je na novinarski konferenci poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kremelj je sicer že v četrtek posvaril pred uporabo zahodnega orožja za napade na Rusijo in opozoril, da bi eskalacija napetosti škodila predvsem tistim državam, ki so se zanjo odločile.

Ukrajina sklenila varnostne sporazume s Švedsko, Islandijo in Norveško

Ukrajinski predsednik je sicer danes v Stockholmu, kjer se udeležuje vrha Ukrajina-Severna Evropa, s Švedsko, Islandijo in Norveško podpisal varnostne sporazume. Ob tem je zaveznice znova pozval k dobavi dodatnega orožja Ukrajini, zlasti sistemov zračne obrambe.

"Sporazum je močno sporočilo Rusiji, da je nadaljevanje vojne s predpostavko, da se bodo zahodne države umirile, nesmiselno," je še pred podpisom izjavil švedski premier Ulf Kristersson. Podporo Kijevu v boju proti ruski agresiji je označil kot ključno in eksistenčno nalogo za države severne Evrope, češ da Rusija z vojno ogroža tudi njihovo varnost.

Dvostranski varnostni sporazumi so del pobude članic skupine G7, ki so ob robu lanskega vrha Nata v Vilniusu zaveznice pozvale k sklepanju tovrstnih dogovorov z Ukrajino s ciljem zagotavljanja dolgoročne varnosti. Ukrajina je tovrstne sporazume v tem tednu že podpisala s Španijo, Portugalsko in Belgijo.

Zelenski je dvostranske varnostne sporazume označil za izjemno pomembne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je še pojasnil v torek v Lizboni, gre za strateške sporazume, ki vključujejo tudi modernizacijo in obnovo Ukrajine ter humanitarno pomoč.

Ukrajinski predsednik, ki se danes udeležuje vrha v Stockholmu, je sicer zaveznice še pred zasedanjem znova pozval k dodatni dobavi orožja Ukrajini. "Naša glavna prednostna naloga je zagotoviti dodatne sisteme zračne obrambe za Ukrajino, skupne projekte obrambne industrije, orožje za naše vojake in okrepitev globalnih prizadevanj, da bi Rusijo prisilili k miru," je poudaril.

Od začetka vojne v Ukrajini je pet nordijskih držav Ukrajini skupaj namenilo več kot 17 milijard evrov pomoči, pa je danes povedala danska premierka Mette Frederiksen. "Pospešiti moramo proizvodnjo orožja in pomagati Ukrajini, da proizvede vse, kar potrebuje za svojo obrambo," je dodala.

Ukrajinski napadi naj bi v Donecku zahtevali štiri življenja

V ukrajinskih napadih na cilje v regiji Doneck, ki jo deloma nadzoruje ruska vojska, so bili danes ubiti štirje ljudje, so sporočile tamkajšnje proruske oblasti. Ruski obrambni minister Andrej Belousov je medtem zatrdil, da so ruske sile ta mesec v Ukrajini zavzele 28 mest in vasi, skupno pa letos že 880 kvadratnih metrov ozemlja.

Po navedbah proruskih oblasti v regiji na vzhodu Ukrajine so bili v ukrajinskem napadu v kraju Staromihajlovka blizu mesta Doneck ubiti trije ljudje, dve ženski in moški. Še ena ženska naj bi bila ubita v kraju Luganske, ki leži približno 90 kilometrov severno od Donecka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem je ruski obrambni minister Belousov na srečanju Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) v kazahstanskem Almatyju izjavil, da so ruske sile maja v Ukrajini zasedle 28 mest in vasi, skupno pa letos že 880 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja.

"Napredovanje poteka v vseh taktičnih smereh," je dejal ruski minister, ki je položaj zasedel sredi meseca. Po njegovi oceni so se ukrajinske sile v delih regije Harkov umaknile za osem do devet kilometrov. Dodal je še, da je Ukrajina maja izgubile 35.000 vojakov in 2700 enot vojaške opreme, izgub na ruski strani pa ni podal, poroča nemška tiskovna agencija dpa.