V Belorusiji je potekal tretji krog pogovorov, potem ko na dveh prejšnjih sestankih ni bilo doseženega napredka, ki bi vodil k miru. V središču pogovorov so bili ponovno humanitarni koridorji, s katerimi bi se ukrajinskim civilistom omogočil pobeg pred vojaškimi akcijami, saj se nadaljuje močno rusko obstreljevanje mestnih središč na jugu in vzhodu države.
Prejšnji poskus vzpostavitve humanitarnih koridorjev je namreč propadel, ker je bilo kršeno premirje, za kar sta obe strani obtoževali druga drugo. Podpredsednica ukrajinske vlade je sicer nov predlog Rusije označila za nesprejemljivega in nemoralnega - potem ko je postalo jasno, da bodo ljudem, ki bežijo, ponudili varen prehod do ruske zaveznice Belorusije ali kar Rusije.
Ob začetku pogajanj ruske in ukrajinske strani, je sicer ukrajinski predstavnik Mihajlo Podoljak pozval Rusijo, naj preneha z napadi na civiliste. Na Twitterju je zapisal: "Čez nekaj minut se bomo začeli pogovarjati s predstavniki države, ki resno verjame, da je obsežno nasilje nad civilisti upravičen argument. Dokažimo, da temu ni tako."
Pogajanja so se nato končala po več urah pogovorov, prinesla pa naj bi "manjši napredek" glede humanitarnih koridorjev. Z izkupičkom sicer ni zadovoljna niti ruska stran, njihov pogajalec je dejal, da upa, da bodo prihodnjič storjeni "bolj konkretni koraki".
Iz Ukrajine je sicer pobegnilo že vsaj 1,7 milijona Ukrajincev, invazija se nadaljuje že 12. dan. ZN poročajo, da je konflikt zahteval že več kot 1.200 civilnih žrtev. Župan mesta Lvov pravi, da je mesto doseglo mejo svojih zmogljivosti za pomoč beguncem. Andrij Sadovij je dejal, da zdaj v Lvovu biva približno 200.000 ljudi, približno 50.000 pa se jih vsak dan pelje skozi postajo. "Razumemo, da bo prišlo do novega vala," je dejal in mednarodne humanitarne organizacije je pozval, naj okrepijo svojo pomoč mestu.
V ponedeljek zjutraj je Viktoria Kristenko, uradnica mestnega sveta, za BBC povedala, da so zasedena vsa mestna začasna zatočišča, lokalna podjetja pa je prosila, naj odprejo svoja skladišča in sprejmejo ljudi. Glavna postaja v Lvovu je sicer postala osrednja točka za ljudi, ki bežijo iz krajev po vsej Ukrajini.
Rusko obstreljevanje medtem tudi danes preprečuje evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola, Sumija, Harkova, Volnovahe in Mikolajeva. Tako je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. "Obstreljevanje onemogoča varen prehod humanitarnih kolon z ukrajinskimi in tujimi državljani, pa tudi dostavo zdravil in hrane," so zapisali v izjavi. Ministrstvo je pozvalo tuje voditelje, naj Rusijo prisilijo, da spoštuje premirje, da bi preprečili humanitarno katastrofo.
Medtem je župan mesta Irpin blizu Kijeva sporočil, da pri njih poteka evakuacija civilistov. Po njegovih podatkih je bilo na varno odpeljanih 1000 ljudi. Dejal pa je tudi, da ruske sile še naprej obstreljujejo Irpin, a da so ukrajinske sile odbile napade, ruske sile pa so se nato umaknile nazaj na rob mesta.
Zaskrbljujoča poročila prihajajo tudi iz mesta Bila Cerkva, ki naj bi ga ruske sile močno poškodovale. Gre za mesto 80 kilometrov južno od Kijeva, ki naj bi bilo tarča ruskega bombardiranja, eno od stanovanjskih naselij je delno uničeno. 200.000 prebivalcev mesta je zmedenih, zakaj so postali tarča, saj mesto ne predstavlja niti vojaškega niti strateškega cilja. Leži pa ob železnici, ki povezuje Kijev in Lvov.
Boji v Ukrajini se tako nadaljujejo. Ruske sile napadajo območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Nikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto. Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, pa naj bi bilo katastrofalno.
Predsednik Volodimir Zelenski je v videoposnetku v nedeljo zvečer zahod pozval naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili, naj ne hodijo v službo. "Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj," je dejal Zelenski in pozval k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.
Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor na inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu, nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo sicer nekaj ur potem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje inštituta padajo ruske rakete. Po današnjih podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je bil inštitut uničen, iz jedrskega raziskovalnega objekta pa ni uhajalo sevanje, kljub temu da je hranil jedrski material.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je tudi sporočilo, da je danes ključna tarča napadov očitno komunikacijska infrastruktura, s čimer želijo Ukrajincem onemogočiti dostop do informacij. V ruskem bombardiranju letališča v mestu Vinica je bilo danes ubitih najmanj devet ljudi, od tega pet civilistov, so sporočili ukrajinski reševalci.
"V ruševinah je bilo odkritih 15 oseb, devet jih je umrlo: pet civilistov in štirje vojaki," so sporočili na družbenem omrežju Telegram in dodali, da nadaljujejo iskanje morebitnih nadaljnjih smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iz mesta Gostomel severozahodno od Kijeva pa so sporočili, da je v ruskem napadu umrl župan Juri Iljič Prilipko. Kot je mestna uprava sporočila na Twitterju, je župan umrl, medtem ko je delil kruh in zdravila bolnim in ranjenim meščanom.
"Ne bi se mu bilo treba zoperstaviti ruskim izstrelkom, lahko bi se tako kot mnogo drugih skril. Vendar se je odločil za pomoč," so zapisali in dodali, da je umrl kot junak za Gostomel. V Gostomelu je letališče ukrajinske vojske Antonov in je bil že na začetku vojne tarča ruskih napadov. Iz Mariupola na jugu Ukrajine poročajo, da ruska vojska, ki je obkolila mesto, strelja na stanovanjska naselja.
Rusi se vse bolj zanašajo na raketne napade z razdalje
Tako pa menijo analitiki Pentagona. Posledično je prizadetih več civilnih območij, vendar Pentagon še ne more ugotoviti, ali gre za nenamerno ali namerno ciljanje, kar bi bil vojni zločin.
Pentagon še ocenjuje, da je Rusija zdaj razporedila že skoraj 100-odstotkov sil, ki jih je zbrala za invazijo na Ukrajino. To pomeni približno 127 bataljonskih taktičnih skupin. Ruske sile so izstrelile že več kot 625 raket, ocenjujejo.
Po mnenju Pentagona še vedno ni dokazov o prisotnosti beloruskih vojakov znotraj Ukrajine in nobenih znakov, da so na točki vstopa. Medtem Rusija poskuša novačiti tuje borce, zlasti Sirce, da sodelujejo v njeni vojni v Ukrajini. Vendar ni dokazov, da bi sirski borci dejansko prispeli v Ukrajino, še ocenjujejo.
Menijo pa tudi, da ofenziva na Kijev še naprej ne napreduje po ruskih željah. "Ne vidimo velikega napredka," je dejal visoki obrambni uradnik in to pripisal kombinaciji močnega ukrajinskega odpora in "notranjim izzivom" ruskih sil.
Litva pozvala ZDA k strožjem odnosu do Rusije
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je medtem obiskal Litvo. Litva od ZDA pričakuje, da bo zavzela ostrejšo držo pri ustavljanju ruske invazije v Ukrajini. Poziv prihaja v času, ko se v Litvi širi bojazen, da se Putin ne namerava ustaviti v Ukrajini.
Na to je danes opozoril tudi litovski predsednik Gitanas Nauseda in pri tem poudaril, da je skupna dolžnost in obveznost zveze Nato, da pomaga Ukrajincem z vsemi razpoložljivimi sredstvi. "Če tega ne bomo storili, lahko pride do tretje svetovne vojne," je opozoril.
Blinken je pohvalil litovsko podporo Ukrajini. Po poročanju britanskega BBC je še opozoril, da si je Rusija prizadevala spodkopati demokracijo v Litvi ter s kibernetskimi napadi in dezinformacijami zasejati polarizacijo.
Litovski zunanji minister Gabrielus Landsbergis se je Blinkenu zahvalil za krepitev Natovih enot v vzhodni Evropi, vseeno pa je dodal, da je potrebno zagotoviti tudi varnost baltskih držav.
"Nihče ne sme dvomiti o naši pripravljenosti in odločnosti," je v zvezi s tem dejal ameriški državni sekretar in ponovno potrdil zavezanost ZDA 5. členu Nata, ki pravi, da je napad na enega napad na vse. Na vprašanje, ali bodo ZDA v Litvi stalno namestile ameriške vojake, je Blinken odgovoril le, da o tem predlogu še razmišljajo. Poudaril je tudi, da bodo Washington in njegove zaveznice še naprej krepili pritisk na Rusijo, dokler Moskva ne konča invazije.
KOMENTARJI (4170)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.