SBU je navedla, da so bile lažne grožnje usmerjene predvsem v javne objekte in kritično infrastrukturo, vključno s šolami, letališči in stavbo, v kateri se nahaja urad predsednika v prestolnici Kijev.
Za lažne grožnje je SBU obtožil Rusijo, njena dejanja pa označil za enega od elementov hibridnega vojskovanja.
"Gre za dodaten pritisk na Ukrajino, da bi v družbi povzročili preplah in paniko," je sporočila ukrajinska varnostna služba in dodala, da je bila večina sporočil poslanih iz sosednjih postsovjetskih držav in vzhodnih ukrajinskih regij, ki so v rokah proruskih separatistov.
Ker je na ukrajinski meji zbranih več deset tisoč ruskih vojakov, se krepijo bojazni, da bi lahko v Evropi izbruhnil velik konflikt.
Moskva sicer vztraja, da ne namerava napasti Ukrajine, hkrati pa je v zameno za deeskalacijo razmer postavila vrsto varnostnih zahtev, vključno s prepovedjo vstopa Ukrajine v Nato.
Ukrajinski zunanji minister Dmitri Kuleba je že v četrtek obtožil Rusijo, da želi od znotraj destabilizirati Ukrajino. "Rusija nam ne grozi le z orožjem, ampak tudi povečuje paniko in jo poskuša uporabiti za spodkopavanje ukrajinske družbe in gospodarstva," je Kuleba dejal novinarjem.
Po vrsti bombnih groženj ta teden so lokalne oblasti v več mestih šolam ukazale, naj preidejo na pouk na daljavo.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.