Ukrajina še vseeno pripravljena sodelovati z ZDA, v Evropi pozivi k ukrepanju

"Naredili bomo vse, da zdržimo," je na novinarski konferenci v Kijevu povedal ukrajinski premier Denis Šmihal. Zatrdil je, da je Ukrajina popolnoma odločena, da bo še naprej "prek diplomatskih in drugih razpoložljivih kanalov" sodelovala z Washingtonom za dosego trajnega miru.

Šmihal je še dejal, da so ZDA "pomemben partner in to moramo ohraniti". Ameriška vojaška pomoč je po njegovem "kritičnega pomena" in je doslej rešila na tisoče ukrajinskih življenj, poroča britanski BBC.

V luči posledic prekinitve ameriške vojaške pomoči je Šmihal ocenil, da bi bilo lahko eno najbolj kritičnih področij dobava streliva in sistemov zračne obrambe patriot. Poudaril je tudi, da je pridobitev ameriških varnostnih jamstev "eksistencialnega pomena" ne samo za Ukrajino, ampak tudi za Evropo.

Ukrajinski premier je prepričan, da je treba doseči mirovni sporazum, a da mora biti to "pod pogoji Ukrajine (...) kot žrtve" in da mora obstajati tudi "kazen za Rusijo".

Kijev je tudi kadar koli pripravljen podpisati dogovor, ki bo ZDA omogočil dostop do ukrajinskih naravnih virov. "To sodelovanje z ZDA smo pripravljeni začeti kadar koli s podpisom takega sporazuma," je pojasnil Šmihal, ki se je ZDA zahvalil za njihovo podporo od začetka ruske agresije.

V Evropi po ameriški prekinitvi pomoči Ukrajini pozivi k ukrepanju

V Evropi se medtem vrstijo zaskrbljeni odzivi na ameriško prekinitev pomoči Ukrajini, ki jih spremljajo pozivi k ukrepanju. Po mnenju češkega premierja Petra Fiale odločitev ZDA kaže na nujen premik v evropski politiki, Estonija pa poziva k okrepitvi pomoči za Kijev. V Bruslju medtem odločitve ZDA niso želeli komentirati.

Ameriška prekinitev pomoči Ukrajine je po mnenju Poljske "pomembna odločitev in situacija je zelo resna". Kot je za novinarje poudaril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Pawel Wronski, so jo ZDA sprejele brez obvestila ali posvetovanja z zvezo Nato.

Češki premier Fiala meni, da je odločitev razkrila "nujen, temeljni premik trenutne evropske politike". Evropa mora okrepiti gospodarske in vojaške zmogljivosti in v celoti prevzeti odgovornost za svojo varnost, je zapisal na omrežju X. To po njegovih besedah vključuje več izdatkov za obrambo in več pomoči za Ukrajino.

"Obdobja, ko smo se lahko zanašali na druge, da bodo za nas reševali mednarodne izzive, je konec. Sedaj je čas, da se Evropa odločno premakne od besed k dejanjem," je dodal.

Da mora Evropa okrepiti pomoč za Ukrajino, da bi se ta lahko še naprej borila za pravičen in trajen mir, je menil tudi estonski zunanji minister Margus Tsahkna.

Estonska vlada se je po njegovih besedah že odločila letos povečati svojo pomoč za 25 odstotkov in Ukrajini dostaviti 10.000 topniških granat. Možnost za dodatne vire vidi tudi v uporabi ruskega zamrznjenega premoženja v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na Evropski komisiji medtem niso želeli komentirati odločitve predsednika ZDA, da ustavi vojaško pomoč Kijevu. So pa poudarili, da bo EU še naprej neomajno podpirala Ukrajino v njenem boju z rusko agresijo. Na vprašanje, ali je unija pripravljena nadomestiti ameriško pomoč, niso odgovorili.

Ob tem so spomnili tudi na načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki ga je danes predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen in ga bodo v četrtek obravnavali voditelji držav članic. Načrt, ki med drugim vključuje nov finančni instrument EU za naložbe v obrambo, je namenjen okrepitvi obrambnih zmogljivosti članic in s tem tudi pomoči Ukrajini, so pojasnili v Bruslju.

V Londonu pa so sporočili, da je britanski premier Keir Starmer tudi po ameriški odločitvi osredotočen na zagotovitev miru. "Naznanila ga ne bodo spravila s tira," je Starmerjeva namestnica Angela Rayner dejala glede prekinitve pomoči ZDA.

Za prekinitev pomoči se je Trump odločil po sporu z Zelenskim

Predsednik Donald Trump je glede na navedbe virov v Beli hiši v ponedeljek odredil prekinitev ameriške pomoči Ukrajini, ta poteza pa naj bi bila neposredna posledica javnega spora z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v petek v Beli hiši.

Zelenski, ki se še ni javno odzval na ameriško prekinitev vojaške pomoči, je minuli teden odpotoval v Washington, da bi podpisal dogovor o dostopu ZDA do ukrajinskih naravnih virov, preden je bil podpis zaradi prepira s Trumpom odpovedan.

Ukrep o prekinitvi vojaške pomoči je po poročanju ameriških medijev začel veljati takoj in zadeva več sto milijonov dolarjev (evrov) vredno oborožitev, ki je namenjena Ukrajini. Gre za pomoč, ki jo je kongres že odobril, šlo pa naj bi za pritisk na Zelenskega, naj privoli v pogajanja z Rusijo, je poročala ameriška mreža CNN.

ZDA od vseh držav Ukrajini namenjajo največji delež vojaške pomoči, tako v obliki orožja, opreme in finančnih sredstev. V Moskvi so medtem danes ocenili, da je prekinitev ameriške pomoči Ukrajini najboljši možen prispevek h končanju vojne.