Ujeti v ognjenem 'infernu': edini izhod je bil zaklenjen, ljudje skakali skozi okna

Reševalci so večji del četrtka natančno prečesavali nadstropje za nadstropjem pogorele zgradbe v središču Johannesburga ter v njej iskali tako morebitne preživele kot na žalost tudi smrtne žrtve. Število slednjih je do popoldneva naraslo na že 76, umrlo je tudi 12 otrok, je sporočil zdravstveni oddelek Gauteng. Več deset preživelih se medtem zaradi poškodb zdravi v različnih bolnišnicah po mestu, poroča Guardian.

Stene večstanovanjske "ugrabljene" stavbe, v kateri je bilo postavljeno nelegalno naselje, so zaradi požara počrnele, tista okna, ki niso popokala zaradi pekla, ki je izbruhnil okoli 1. ure zjutraj, so razbili panični stanovalci, ki so ognjenim zubljem skušali ubežati kar s skokom skozi okna.

Kot dan kasneje povedo preživeli, so bila edina vrata v stavbo in iz nje ponoči zaklenjena, zato je bilo plamenom še toliko težje ubežati. A kaj je razlog za tako pogubno odločitev? Kot poroča medij, je šlo za rutinski previdnostni ukrep za preprečitev kraje in oteževanje morebitnih policijskih racij.

Po nekaterih ocenah naj bi v stavbi živelo okoli 400 ranljivih ljudi, med njimi so bili tudi izjemno revni ekonomski migranti in prosilci za azil, predvsem iz Malavija, Tanzanije in Zimbabveja. Med njimi pa so bili tudi številni prebivalci Južne Afrike.

Usoda mnogih še vedno ostaja neznanka, svojci še vedno čakajo na informacije, kaj se je zgodilo z njihovimi najdražjimi. Na stotine ljudi se je tako že v četrtek zbralo za policijsko pregrado na kraju tragedije in upalo na novice o prijateljih ter družinskih članih, ki so živeli v stavbi.

Reševali so se s skoki skozi okna, za nekatere je bilo usodno tudi to

O pretresljivih prizorih noči so medtem že spregovorili nekateri prebivalci stavbe, ki so požaru uspeli ubežati. Med njimi je tudi Omar Arafat iz Malavija, ki je dejal, da se je okoli 1. ure zjutraj zbudil zaradi glasnega loputanja in krikov: "Ogenj! Ogenj!" Takrat je stekel proti vhodnim vratom stavbe, a so mu pot prestregli ognjeni zublji, zato je v svoji sobi v tretjem nadstropju razbil okno in skočil.

Drugega se ne spomni. Ko se je končno zavedel, so ga obkrožala vozila gasilcev in reševalcev. Na cesti je videl tudi več deset trupel. "Ko sem vstal, sem pomislil na sestro," pravi. Tudi Joyce Adam je živela v goreči stavbi, a je doslej še niso odkrili. Je pa preživela njena dveletna hčerka, Omarjeva nečakinja, ki so jo stanovalci med požarom skozi okno spustili ljudem na tleh. Zanjo trenutno skrbijo njeni sorodniki.

Tudi Musa, trgovec iz Tanzanije, se je pred ognjenimi zublji rešil s skokom skozi okno iz tretjega nadstropja. Njegov brat Said pa si je ob skoku zlomil hrbtenico, kmalu zatem pa je umrl.

Besede pa prihajajo tudi iz političnih vrst. "To je tragedija neizmernih razsežnosti," je dejal vodja južnoafriške stranke Build One Mmusi Maimane. Dodaja, da življenjske razmere v stavbi nikoli ne bi smele postati tako slabe. "Za to so krivi organi pregona, ki so skoraj propadli," je kritičen.

Pokrajinski tiskovni predstavnik stranke borcev za gospodarsko svobodo Dumisani Baleni je medtem poudaril, da je bila stavba označena kot nevarna za prebivalce. Ocenjuje, da je v osrednjem Johannesburgu več kot 1000 stavb v podobnem zanemarjenem stanju, ter dodaja, da je mesto skušalo že večkrat rešiti vprašanje "nezakonitega zasedanja stavb", a da jih pri tem ovirajo pravni izzivi. 

Nevzdrževana stavba, brez gasilnih aparatov in zasilnih izhodov

Gre torej za eno izmed številnih "ugrabljenih" stavb v osrčju propadajočega osrednjega poslovnega okrožja Johannesburga. Je sicer v lasti mesta, vendar pa občina ni imela aktivne vloge pri upravljanju ali vzdrževanju stavbe. Stanovalci so tako najemnino plačevali sindikatu, ki nadzira stavbo. Sobe so v njej stale okoli 42 funtov (50 evrov) na mesec.

Na sprednjem vhodu v zgradbo je postavljena modra plošča, ki označuje zgodovinski pomen stavbe. V stavbi na Ulici Albert 80 je namreč nekoč delovala pisarna oddelka za neevropske zadeve, ki ga je leta 1954 ustanovila vlada apartheida. Tam so izvajali posebne zakone o prepustnicah, ki so omejevali gibanje temnopoltih ljudi. "Tu so izdali 'dompe', ki so nadzirale gibanje Afričanov," piše na spominski plošči.

Stanovalci so medtem za Guardian povedali, da v prostorih skoraj ni bilo vzdrževanja, prav tako ni bilo gasilnih aparatov ali izhodov. Zaradi nezanesljive oskrbe z elektriko so za razsvetljavo uporabljali parafinske svetilke in sveče, za kuhanje pa prenosne plinske štedilnike. Oskrba z vodo je bila le občasna.