Je bil Severni tok tarča sabotaže? Zaskrbljujoči posnetki puščanja plina

Po podatkih švedske uprave za pomorstvo so uhajanje plina na Severnem toku 1 zabeležili v ponedeljek zvečer, uro po zabeleženem padcu tlaka v plinovodu Severni tok 2. "Okoli 20. ure smo prejeli poročilo neke ladje, da so severno od otoka Bornholm nekaj zaznali na radarju," je dejal tiskovni predstavnik švedske uprave za pomorstvo Fredrik Stromback.

Kot je pojasnil Jorgesen, so zaradi uhajanja plina pozvali danski elektroenergetski in plinski sektor k višji stopnji pripravljenosti. Izdali so tudi opozorilo na razdalji petih navtičnih milj in na višini 1000 metrov severno od otoka Bornholm.

Tudi norveški minister za nafto in energijo Terje Aasland je dejal, da prve informacije kažejo na sabotažo. Več informacij sicer ni podal, je pa dodal, da se je norveška vlada odločila povečati pripravljenost na izredne razmere na področju infrastrukture, kopenskih in morskih naprav na norveškem epikontinentalnem pasu.

Danska agencija za pomorski promet je v ponedeljek zvečer potrdila nevarno uhajanje plina v Baltskem morju v bližini trase plinovoda Severni tok 2 pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale. Uhajanje plina, kar je lahko nevarno za pomorski promet, so zaznali jugovzhodno od danskega otoka Bornholm.

"Uhajanje plina iz plinovodov je izjemno redko, zato po incidentih, ki smo jim bili priča v zadnjih 24 urah, vidimo razlog za povečanje ravni pripravljenosti," je v izjavi povedal direktor danske agencije za energijo Kristoffer Bottzauw.

Posnetek območja, kjer uhaja plin, ki ga je posnela danska vojska:

Dansko ministrstvo za podnebje, energijo in komunalne storitve je v sporočilu za javnost pojasnilo, da je še prezgodaj, da bi lahko govorili o vzrokih za uhajanja, so pa danski mediji poročali, da naj bi na plinovodu odkrili večjo luknjo. Prav tako je švedska televizija SVT poročala, da naj bi tako švedski seizmološki urad kot tudi danski v ponedeljek na območju obeh plinovodov zaznala močni podvodni eksploziji.

V ponedeljek so dvakrat zabeležili "tresenje" v Baltskem morju, je v torkovi izjavi zapisal tudi Geološki zavod Danske in Grenlandije (GEUS). "GEUS je zgodaj zjutraj v ponedeljek, 26. septembra, ob 02.03 po danskem poletnem času in ponovno v ponedeljek, 26. septembra, ob 19.03 po danskem poletnem času zabeležil tresenje v Baltskem morju. Čas in lokacija obeh dogodkov se ujemata s časom in lokacijo uhajanja plina na Severnem toku 1 in 2," so sporočili iz agencije.

"Prvi dogodek je zabeležil 2,3 stopnje po Richterjevi lestvici, drugi 2,1 stopnje po Richterjevi lestvici," so še sporočili ter dodali, da zaznane dejavnosti ne spominjajo na potres, temveč da "spominjajo na signale, ki so običajno zabeleženi pri eksplozijah". GEUS je slednje zabeležil na dveh seizmografskih postajah, na Bornholmu in postaji na Stevnsu. Prav tako pa je opozoril, da so dejavnost zaznale tudi nemške in švedske postaje.

Danska uhajanje plina iz plinovoda Severni tok vidi kot "namerno dejanje", je po poročanju CNN dejala danska premierka Mette Frederiksen. "Ne vidimo neposredne vojaške grožnje proti Danski," je dodala ter dejala, da na incident ne gleda, kot na vojno napoved. "Naša ocena je, da uhajanja niso povzročile nesreče, temveč eksplozije," je dejal tudi danski minister za energijo Dan Jørgensen. Jørgensen je dodal, da so poškodovani cevovodi na globini od 70 do 80 metrov in da pričakuje, da bo uhajanje plina iz Severnega toka trajalo vsaj en teden.

"To so kritične ure, ki zahtevajte tesno mednarodno sodelovanje," pa je po pogovorih s švedsko zunanjo ministrico Ann Linde o uhajanju plina v Baltskem morju dejal danski zunanji minister Jeppe Kofod. "Najpomembneje je zdaj raziskati incident, pridobiti popolno jasnost glede dogodkov ter zakaj je do njih prišlo. Kakršna koli namerna motnja aktivne evropske energetske infrastrukture je nesprejemljiva in bo povzročila najmočnejši možni odziv," pa je na spletu zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Švedski seizmologi so dejali, da so v ponedeljek zaznali dve podvodni eksploziji na območju blizu cevovodov Severni tok. Vzrok dogodka še ni znan, saj preiskava poteka. Začetna poročila, ki sicer uradno še niso potrjena, po mnenju nekaterih zahodnih uradnikov kažejo, da bi lahko šlo za namerno dejanje.

V Rusiji 'izjemno zaskrbljeni'

V Rusiji so medtem izrazili "izjemno zaskrbljenost" zaradi nastalih razmer. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje, ali bi lahko šlo za sabotažo, odgovoril, da trenutno ne izključujejo nobene možnosti.

Nemški časnik Tagesspiegel je medtem poročal, da sta bila plinovoda morda poškodovana na račun usmerjenih napadov. Neimenovani vir blizu vlade in pristojnih organov je za časnik dejal, da "vse govori proti naključju". "Ne moremo si predstavljati scenarija, ki ne bi bil usmerjen napad," je dejal njihov vir.

Namestnik poljskega ministra za zunanje zadeve Marcin Przydacz medtem ne izključuje možnosti, da bi bilo lahko uhajanje plina provokacija Moskve. "Žal naša vzhodna soseda nenehno vodi agresivno politiko. Če je sposobna agresivne vojaške politike v Ukrajini, je očitno, da ni mogoče izključiti provokacij, tudi ... v Zahodni Evropi," je opozoril.

Kot so dejali pri operaterju plinovoda, časovnega okvira za obnovo infrastrukture za transport plina. Družba je še povedala, da "znaten padec tlaka, ki ga je povzročil včeraj zabeleženo uhajanje plina na obeh linijah plinovoda, vodi do močne domneve o fizični poškodbi plinovoda". Kot so še dejali, so o incidentu nemudoma obvestili pristojno obalno stražo ter začeli mobilizirati vsa potrebna sredstva za raziskavo, da bi lahko ocenili nastalo škodo. "Vzroki dogodka bodo razjasnjeni s preiskavo," so dodali.