Carine v prvi vrsti sicer plačujejo uvozniki v ZDA, a jih bodo verjetno na koncu zaradi višjih cen občutili tudi potrošniki, zlasti pri nakupih živil, elektronike, avtomobilov, oblačil in obutve.
Podatki ameriškega ministrstva za kmetijstvo kažejo, da se delež ameriškega uvoza sadja in zelenjave vsako leto povečuje. Veliko pridelka prihaja iz Kanade in Mehike, dveh držav, ki ju v sredo objavljene carine niso prizadele, a je Washington zanju že prej uvedel 25-odstotne carine na ves uvoz, ki ni krit z določili sporazuma o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA).
Bodo pa občutne dajatve, ki bodo začele veljati ta mesec, prizadele uvoz drugih dobrin. ZDA na primer uvažajo velike količine banan iz latinskoameriških držav Gvatemale, Ekvadorja in Kostarike, za katere bodo od sobote veljale 10-odstotne carine.
Dvigu cen se bo težko izognila kava, ki jo v ZDA po podatkih kmetijskega ministrstva uvozijo približno 80 odstotkov. Največji uvoznici sta Brazilija in Kolumbija, ki ju prav tako čakajo 10-odstotne carine.
Od srede dalje bodo veljale tudi 20-odstotne carine na uvoz oljčnega olja in alkohola iz Italije, Španije in Grčije, kar se bo po pričakovanjih prav tako poznalo na maloprodajnih cenah.
Uvozne dajatve za tajski jasminov riž in indijski riž basmati bodo po novem pri 36 oziroma 26 odstotkih, medtem ko 26-odstotne carine čakajo tudi indijske kozice, ki jih ZDA uvažajo v velikih količinah. Visokim carinam se ne bodo izognili niti elektronika in avtomobili.
Veliko izdelkov zabavne elektronike je še vedno izdelanih ali sestavljenih v Indiji in na Kitajskem. Tudi ameriški tehnološki velikan Apple denimo kljub prizadevanjem za razširitev svoje dobavne verige večino svojih telefonov še vedno izdeluje na Kitajskem prek dobavitelja Foxconn. Uvoz strojne opreme iz drugega največjega gospodarstva na svetu v ZDA bo od srede dalje skupno ocarinjen v višini 54 odstotkov.
Applov analitik Ming-Chi Kuo je sicer ocenil, da so ameriški kupci visokocenovnih iphonov, ki predstavljajo 70 odstotkov prodaje, "razmeroma bolj strpni glede podražitev".
Ameriška administracija pa je po poročanju STA s četrtkom že uvedla 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz drugih držav. Analitiki so opozorili, da bi to lahko stroške izdelave povprečnega avtomobila zvišalo tudi za več tisoč dolarjev.
Nove carine bodo vplivale tudi na cene čevljev in oblačil.
Vrednost delnic podjetij, ki izdelujejo oblačila in tekstil ter se zanašajo na poceni delovno silo, denimo na Kitajskem in v Vietnamu, se je v četrtek precej znižala. Delnice proizvajalca športnih oblačil in opreme Nike so potonile za več kot 13 odstotkov, trgovca z oblačili in dodatki Gap pa za več kot 20 odstotkov.
Zaradi novih carin bo uvoz iz Kitajske in Vietnama po novem obdavčen s 54 oziroma 46 odstotki. Yalovo raziskovalno središče Budget Lab je ocenilo, da se bodo zaradi ameriških carin oblačila in tekstil podražili za 17 odstotkov.
Njihovi raziskovalci so izračunali tudi, da bi se lahko stroški povprečnega ameriškega gospodinjstva zaradi vseh carin, ki jih je letos napovedal Washington, na letni ravni povečali za skupno 3800 dolarjev (skoraj 3500 evrov).
Trumpova carinska "operacija"
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, ki jo je označil za dan osvoboditve, napovedal uvedbo novih carin, ki bodo v višini 10 odstotkov od sobote veljale za ves svet, medtem ko bodo od srede za 60 držav in EU v veljavi še višje carine.
Kljub številnim opozorilom analitikov o negativnih posledicah carin Trump vztraja, da bodo ZDA na koncu postale "precej močnejše" in da bodo zaradi carin "zelo obogatele". "Operacija je končana! Pacient je preživel in okreva," je ameriški predsednik v četrtek zapisal na družbenem omrežju Truth Social.
KOMENTARJI (176)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.