Nič kaj optimističen pogled v prihodnost: kakšna tveganja nas čakajo?

Svetovni gospodarski forum (WEF) je objavil novo, že 19. letno poročilo o globalnih tveganjih. Tudi tokrat je podobno oziroma še bolj kot v minulih letih izrazito pesimistično. 

Kar 54 odstotkov sodelujočih v naslednjih dveh letih predvideva znatno stopnjo nestabilnosti in zmerno tveganje globalnih katastrof. 30 odstotkov pa jih pričakuje še bolj črn razvoj dogodkov in napovedujejo turbulentno oziroma viharno obdobje. Prvi izraz pomeni preobrate in povečano tveganje globalnih katastrof, drugi pomeni, da se katastrofam skorajda ne moremo več izogniti. 

Izrazito pesimistična stran se močno okrepi, če obdobje raztegnemo na 10 let. Da nas do leta 2034 čakajo hudi pretresi oziroma turbulentno ali viharno obdobje, sta prepričani skoraj dve tretjini anketirancev (63 odstotkov). 

V raziskavi je sodelovalo skoraj 1500 strokovnjakov iz akademskih, poslovnih in vladnih krogov, iz mednarodne skupnosti ter iz civilne družbe. Prosili so jih tudi, naj opredelijo glavna tveganja v naslednjih dveh ter v 10 letih. 

Medtem ko jih na krajši rok bolj skrbijo zavajajoče informacije in dezinformacije, predvsem v povezavi z možnostjo uporabe umetne inteligence za njihovo širjenje, pa je na daljši rok v ospredju segrevanje ozračja in z njim povezane podnebne spremembe. 

Podnebne spremembe, konflikti in umetna inteligenca

Svetovni ekonomski forum ugotavlja, da je svet v preteklih letih doživljal pretrese, ki so se izkazali za nerešljive: vojne in konflikti, politična polarizacija, kriza življenjskih stroškov, vse bolj občutne posledice klimatskih sprememb in vse bolj krhek svetovni red. 

Med njimi kot največjo grožnjo opredelijo podnebne spremembe in konflikte, ki se odvijajo v ozadju gospodarske negotovosti in hitrih tehnoloških sprememb. Zato se na prvi pogled zdi nenavadno, da so kot največje kratkoročno tveganje – za obdobje naslednjih dveh let – prepoznali dezinformacije in zavajajoče informacije. A izkaže se, da prav te lahko občutno razplamtijo konflikte. 

WEF spomni, da bodo v naslednjih dveh letih tako tuji kot domači akterji izkoriščali dezinformacije za povečanje družbenih in političnih razkolov. To tveganje je povečano zaradi velikega števila volitev v bližnji prihodnosti, pri čemer naj bi se leta 2024 in 2025 na volišče odpravilo več kot tri milijarde ljudi, vključno z velikimi gospodarstvi, kot so Združene države Amerike, Indija in Združeno kraljestvo.

Ob tem opozarjajo, da bi širjenje napačnih in dezinformacij lahko povzročilo državljanske nemire ter spodbudilo domačo propagando, vladno cenzuro in nadzor nad prostim pretokom informacij.

Medtem pa v 10-letnem obdobju največjo skrb povzročajo tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, kar ni nerazumljivo, saj se svet hitro približuje podnebnim prelomnim točkam, na kar države niti približno niso pripravljene. Za največje tveganje so opredelili ekstremne vremenske dogodke.

Sicer pa so opazili tudi, da je bila skrb zaradi izgube biotske raznovrstnosti in propadov ekosistemov veliko večja med mlajšimi sodelujočimi kot med starejšimi. 

Zaradi vse manjšega zaupanja, politične polarizacije in nestanovitne geopolitične pokrajine je potencial za sodelovanje pri spopadanju z globalnimi tveganji pod pritiskom, še ugotavlja poročilo WEF. Rešitve bi lahko iskali na ožji, regionalni ali lokalni ravni, vendar pa bo spričo obsežnosti izzivov, ki so pred nami, nujno tudi širše meddržavno, globalno sodelovanje.