Hagija Sofija, objekt, ki je bil zgrajen v 6. stoletju, ima že skoraj 85 let status muzeja. Kot mošeja je delovala do leta 1935, ko jo je turška vlada s Kemalom Ataturkom na čelu spremenila v muzej.
To odločitev iz tridesetih let prejšnjega stoletja je sedaj razveljavilo turško sodišče in tako aktualni vladi dalo moč, da zgradbo ponovno preobrazi v mošejo, za kar se je zavzemal tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Sicer bi to odločitev lahko sprejel tudi sam, a se je zaradi velikega mednarodnega pritiska, da zgradba ostane muzej, vendarle odločil, da jo prepusti sodišču.
Iz tujine je bilo med drugim slišati opozorila, da bi moral konverzijo v mošejo vsaj odobriti Unesco, a turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu vztraja, da je odločitev o prihodnosti Hagije Sofije povsem notranja zadeva Turčije.
Hagija Sofija (Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya) ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu. Zgrajena je bila pred 1500 leti, nakar je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 do leta 1935 pa osmanska mošeja.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.