Politična sprava Turčije in Sirije: sirski begunci v strahu

Turška vlada, ki je do pred kratim podpirala sirsko opozicijo, je nepričakovano podprla sirskega predsednika Bašara al Asada in izrazila namere, da želi z Damaskom napraviti politično spravo. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da kljub dosedanjim nestrinjanjem "politični dialog in diplomacija pač ne moreta biti prekinjena". Predsedniku se je pridružil tudi turški zunanji minister. "Ankara si za dialog ne prizadeva zaradi Sirije, ampak zaradi zasledovanja lastnih ciljev. Državo želimo osvoboditi teroristov in ljudem omogočiti povratek," je dejal Mevlut Cavusoglu. Sirska opozicija in Kurdi na severu države so zaradi nove turške pozicije zaskrbljeni, saj menijo, da bi takšne odločitve lahko vodile do prisilne vrnitve milijonov beguncev. 

Novo politiko Turčije je predsednik javnosti predstavil na predvečer devete obletnice plinskega napada na obrobne kraje Damaska, v katerem je umrlo skoraj 1300 civilistov. Od takrat naprej sta Rusija in Iran sirskega predsednika al Asada pospremila v "Pirovo zmago na sirskih bojiščih." Državi imata skupaj s Turčijo zdaj pomemben delež v razdrobljeni Siriji, kjer velik del prebivalstva ostaja zunaj nadzora osrednje vlade. 

Bojno polje v Siriji se nadaljuje predvsem na severozahodu države. Ruska brezpilotna letala so prejšnji teden napadla 13 različnih območij v Idlibu, kjer trenutno prebiva velik del al Asadove opozicije. Čeprav je Erdogan predhodno nasprotoval ruskim napadom na severozahodu Sirije, pa nova ruska bombardiranja v Ankari niso dosegla nobenih odzivov. 

Za diplomatske rešitve se je odločil, ker ni prejel Putinovega blagoslova za napad 

Turškega voditelja naj bi po pogovoru s Putinom, ki je potekal na vrhu v Sočiju, odvrnili od novega vdora v kurdski del na severovzhodu Sirije. Po tem, ko Erdogan ni prejel Putinovega blagoslova za napad, se je odločil, da bo svoje cilje v Siriji dosegel z diplomatskimi rešitvami, piše The Guardian.

Erdogan sicer medtem izvaja napade z brezpilotnimi letali na domnevne kurdske upornike. V enem izmed nedavnih turških napadov na severovzhodu Sirije so med odbojkarsko tekmo umrla štiri dekleta, še sedem pa jih je bilo ranjenih. 

Kurdske skupine na severozahodu, ki jih podpira Kurdistanska delavska stranka (PKK), naj bi se medtem pripravljale na nov turški vdor. Ta bi lahko povzročil, da bi se ob meji s Turčijo vzpostavila nova baza, v katero bi Ankara premestila arabske begunce, ki so v zadnjem desetletju migrirali v Turčijo. Turčija je sicer že predhodno naznanila, da namerava iz države nazaj v Sirijo izgnati milijon beguncev. Skladno s tem načrtom je na območjih med Kurdi na severozahodu in Kurdi na severovzhodu Sirije financirala tudi gradnjo domov za begunce. 

Nekateri politični analitiki ocenjujejo, da bosta turški in sirski predsednik zaradi skupnih ciljev ohranjala in poglabljala sodelovanje. "Sporočilo Turčije je jasno. Turška vlada želi opraviti s PKK, zato ima al Asad pri Turkih končno nekaj vpliva. Vseeno je vse posredovano preko Putina, zaradi česar sirski predsednik ne bo smel pretiravati z zahtevami," je dejal libanonski politični predstavnik. 

Z argumentom, da se je Turčija za spravo odločila le zaradi lastnih namer, se strinja tudi kurdski predstavnik. "Turčija nikoli ni podpirala sirske revolucije, ampak je revolucijo in sirske begunce izrabljala le za širjenje svoji širitvenih agend, ki temeljijo na kolonializmu in želji po demografskih spremembah," je dejal Ilham Ahmad, predstavnik Kurdov na severovzhodu Sirije.

V Sirijo se begunci ne želijo vrniti 

Več kot polovica sirske populacije ostaja stalno izseljenih. Na območje se ne želijo vrniti – nevarnost namreč še vedno vidijo predvsem v obstoječem režimu. "Raje poizkusim svoje možnosti v Bejrutu, kot pa da se vrnem v Sirijo," je dejal Sirec Mustafa Hilani, ki v Libanonu živi zadnjih šest let. 

Tudi Združeni narodi in nevladne organizacije vztrajajo pri tem, da Sirija še naprej ostaja nevarna država, in vrnitve sirskih beguncev na območje ne priporočajo.