Prelepa pokrajina, črne in rdeče plaže, kamenčki iz strjene lave ... Ne, Santorini niso le znamenite belo-modre hiške, temveč še marsikaj več. In čisto vsak kotiček turiste opominja, da so prišli na vulkanska tla, ki imajo za seboj precej burno zgodovino.
Santorini je seveda znan tudi po dih jemajoči kotanji, katere polovica leži pod morsko gladino. To je tudi edina potopljena kaldera (kotanja) na svetu, ki je nastala v času enega največjih znanih izbruhov pred približno 3600 leti. Eksplozija je bila tako močna, da je uničila starodavno mesto Akrotiri ter zadala usoden udarec minojski civilizaciji, ki je takrat naseljevala otok.
A kljub temu se le redki zavedajo, da se pod hipnotičnimi barvami otoka in morja skriva še vedno delujoč vulkan.
Santorini je del Helenskega vulkanskega loka, enega najpomembnejših vulkanskih polj v Evropi. V zadnjih 400.000 letih je doživel več kot 100 izbruhov, najbolj aktiven podvodni in potencialno nevaren vulkan v vzhodnem Sredozemlju pa je prav Kolumbo, ki je le okoli osem kilometrov oddaljen od Santorinija.
Vulkan sicer miruje že skoraj 400 let, vendar pa, kot poudarjajo znanstveniki, ne spi. Ko je nazadnje izbruhnil leta 1650, je ubil okoli 70 ljudi in sprožil kar 12-metrski cunami, piše CNN. Takrat so zabeležili močne potresne in popotresne sunke ter veliko količino strupenih plinov in oblakov dima. Nov izbruh vulkana pa bi lahko povzročil prav takšno katastrofo.
Od pomembne znanstvene destinacije do filmskih scen in dopustov slavnih
Otok so zato obiskale tudi nekatere največje oceanografske odprave na svetu, spremljanje vulkana pa se je v zadnjih 20 letih močno povečalo. Med decembrom 2022 in februarjem 2023 se je tam mudila ena največjih ameriških raziskovalnih ladij, ladja za globoko vrtanje JOIDES Resolution. "Na otok smo pripeljali celoten plavajoč laboratorij," je komentiral vulkanolog in sovodja odprave Tim Druitt. Raziskovalci so zbirali prej nedosežene usedline, da bi poskušali rekonstruirati zgodovino vulkanizma na tem območju.
Prva poročila bodo sicer izdali pozneje letos, a rezultati naj bi znanstvenikom pomagali ne le napovedati prihodnje izbruhe, temveč tudi razkriti obnašanje drugih aktivnih vulkanov po vsem svetu. Preučujejo pa tudi povezave med potresi in vulkani. "Če lahko bolje razumemo pretekle izbruhe in njihov vpliv, imamo načrt za boljše reševanje prihodnjih izzivov," pravi geološka oceanografinja na Univerzi v Atenah Evi Nomikou.
Vulkansko okolje s svojimi aktivnimi hidrotermalnimi vrelci pa je v preteklosti služilo tudi kot idealen poligon za testiranje novih najsodobnejših tehnologij, ki uporabljajo avtonomna podvodna vozila. Vesoljska agencija Nasa je prav tam testirala svoje podmornice, za katere upa, da bodo nekega dne raziskovale tuje oceane na lunah Jupitra in Saturna.
Tu pa je tudi vulkan Nea Kameni, eden od petih otokov, ki sestavljajo vulkanski kompleks Santorini in tamkajšnji nacionalni geološki park. "Zadnji izbruh tega vulkana je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja," pravi izvršni direktor potovalne agencije Santorini View Marios Fytros. "Obiskovalci obožujejo vznemirljivo pot do kraterja vulkana. To je eden naših najbolj priljubljenih izletov."
A tudi ta vulkan ima tragično zgodovino. Cvetoče mesto iz bronaste dobe je pogubil izbruh pred 3600 leti. Takrat je v zrak poletel visok steber pepela in kamenja, ki je mesto pokopal. Kakšnih 1700 let kasneje je podobna nesreča uničila tudi Pompeje.
Ob tem pa lokacija že dolgo razvnema domišljijo hollywoodskih producentov. Santorini so na primer izbrali za snemanje adrenalinske hollywoodske uspešnice iz leta 2003 "Lara Croft: Tomb Raider – Zibelka življenja". Angelina Jolie in njen takratni mož Brad Pitt sta po snemanju dopust preživela na Santoriniju. In nista edina. Ta otok so za svojo počitniško destinacijo izbrali tudi Kardashianovi, Lady Gaga in Shakira ter še mnogi drugi zvezdniki. Zahvaljujoč svetovni slavi, pa je Santorini doživel tudi nekaj največjih turističnih naložb v državi.
Santorini bi lahko bil nekoč spet pokopan pod plastjo pepela, a vulkan za zdaj molči
Vendar geologi, ki pozorno spremljajo Kolumbo, opozarjajo, da je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega velikega izbruha. Seveda lahko čas, ob tem mirijo, teče tudi zelo počasi. A ko bo izbruhnil, bi se lahko Kolumbo pognal tudi več deset kilometrov v zrak ter znova sprožil cunami.
Pred 10 leti je zaskrbljenost že povzročila povečana vulkanska aktivnost, vendar se je od takrat umirila. "Če začnemo opažati povečano aktivnost v Kolumbu, moramo biti pozorni. Dobra novica pri tem je, da vulkani dajejo veliko opozoril," je dejal Druitt.
Leta 2020 je grška agencija za civilno zaščito predstavila načrt za reševanje posledic morebitne aktivacije vulkanske skupine Santorini. Vendar pa domačini v vsakdanjem življenju nimajo veliko časa za razmišljanje o nevarnosti vulkana. Otok je poleti nabito poln. Eden največjih izzivov tako ostaja prekomerni turizem. Lani je Mednarodna zveza geoloških znanosti v sodelovanju z Unescom Santorini uvrstila na svoj prvi seznam 100 najboljših območij geološke svetovne dediščine.
Celotno poslovanje na otoku je povezano z vulkanom. Od kozmetike z minerali, do hrane in vina, muzejev in še marsičesa drugega. Približno petino otoka zavzemajo vinogradi, večinoma avtohtonega grozdja, ki daje bela vina.
Santorini bi lahko bil nekega dne spet pokopan pod plastjo pepela. Vendar pa za zdaj vulkan molči.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.